Spoštovano poslušalstvo Radia Študent, danes, verjeli ali ne, je 365. dan leta, ker je to prestopno. Leto 2016 pa ne bo daljše le za en dan, ampak tudi za eno svečano sekundo … ker je bilo leto tako krasno in res potrebuje podaljšanje. Aplavz za 2016!

Medtem ko prestopa leto, prestopimo tudi mi, in to iz polja nepomembnih koledarskih informacij v polje kulture. Med snovanjem današnjega besedila smo se močno poglabljali v to, kakšne kulturne novice so zaželene v naslednjem letu. Tako smo se v naši redakciji praznikom primerno odločili napisati pismo Dedku Mrazu.

Dragi Dedek Mraz,

v letošnjem letu smo bili maksimalno pridni, kar si kot redni poslušalec Radia Študent zagotovo tudi sam opazil. Zato imamo zate par zajebanih zahtev, recimo večjo prepoznavnost Žižka kot Melanije, več alkoholnih pijač kot hudičevih zvijač, čim manj kokoši in več zlatih jajc.

Sedaj pa nekaj smrtno resnih želja. Pa začnimo: v prihodnjem letu si najprej za naše pridne kulturnike želimo, da bi izstopili iz življenja po principu “biti ali ne biti” in vstopili v vseh pravljicah prisotni, slastno in strastno opevani la-la-land. Torej gremo cekinčkom, grošem in zlatnikom požrtvovalno naproti!

Poleg utopičnih, astronomskih zneskov na bančnih računih kulturnikov si želimo tudi podobno magične cifre za podhranjene neodvisne produkcije, ki bi tudi rade imele delež pri praznični polni mizi. Če pa nimaš kruha, ne se sekirat, kul je, bo tudi potica v redu. In da ne bo nesporazumov, ti bomo kar namignili. Mislimo predvsem ples, film, performans ter kritiko umetniških vsebin. Aja, to pa sedaj ne pomeni, da lahko druge zanemariš.

In ko smo že pri projektih neodvisne sorte, pa ne pozabimo na Tovarno Rog in druge avtonomne cone, a la Argo in Sokolc. Želimo si, da bi tudi v prihodnjem letu nemoteno furali svojo sceno naprej, ponujali različen spekter vsebin in alkohola.

Tako, Dedek Mraz, jebeš nogavice, severne jelene in dimnike. Let’s make kultura great again!

Lepo te pozdravlja tvoj najljubši radio.