Prihodnost moških in žensk je feminizem! - vsaj tako pravi naslov dogodka, ki bo potekal danes v Trubarjevi hiši literature ob 19.00. Da vsekakor ne gre za zgodovinsko nujnost, temveč za imperativ, ki bi moral v prihodnosti podajati smer našemu delovanju, nam bo prikazala avtorica pri Založbi Sofia izdane knjige Restavracija kapitalizma – repatriarhizacija družbe, Lilijana Burcar. A na predstavitvi knjige, kateri bosta poleg avtorice prisostvovali še Sonja Lokar ter Maca Jogan, se postavlja vprašanje, kateri feminizem? Slednjega se namreč pogosto pojmuje izključno na način spolnih in kulturnih študij, čemur avtorica odločno nasprotuje. Zakaj je takšen tip konceptualizacije problema spola zgrešen, nam bo pojasnila Lilijana Burcar.

Izjava je dostopna na posnetku.

Če problema spola ni mogoče zvesti na enostaven kulturološki predsodek in je njegova vzpostavitev že v osnovi sistemsko določena – kakšna je v tem primeru vez, ki združuje tip spolne identitete in strukturo, katere ime je kapitalizem?

Izjava je dostopna na posnetku.

Zastavlja se popularno vprašanje, če takšen pogled vprašanje spola reducira na ekonomijo. O tem, kaj ekonomija ni in o tem, zakaj nikakor ne gre za enostaven redukcionizem, ponovno spregovori Lilijana Burcar.

Izjava je dostopna na posnetku.

A to ni edini imperativ, ki naj bi moral v prihodnosti določati način našega mišljenja in ravnanja! Anja Radaljac nas bo ob šestih v Knjižnici Otona Župančiča na predavanju Veganstvo kot družbeni aktivizem poskušala prepričati, da brez veganstva pač ni mogoče misliti emancipacije. Spregovorila bo o današnjem odnosu do veganstva, ki je več kot zgolj aktivistična praksa, o relaciji veganstva do problemov ekologije in ekonomije. V kontekstu naštetega smo jo povprašali o emancipatornem potencialu veganstva.

Izjava je dostopna na posnetku.

Premikamo se v kranjsko Prešernovo gledališče, kjer se je v soboto zaokrožil 46. teden slovenske drame. V štirinajstih dneh se je v Prešernovem gledališču in ostalih izbranih prizoriščih v Kranju zvrstilo kar 17 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu. Dogajanje so spremljale številne bralne uprizoritve, okrogle mize in tudi delavnica dramskega pisanja.

Na slovesnem zaključku festivala je bilo podeljenih 6 nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je prejel Rok Vilčnik, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije je prejela uprizoritev Hlapci Ivana Cankarja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nagrada občinstva je šla predstavi Divji otrok v mestu Tjaše Ferme v izvedbi PopUp Theatrics & The Secret Theatre in režiji Ane Margineanu. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan. Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je šlo v roke Primoža Jesenka za strokovno monografijo Rob v središču: izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967, s katero je prispeval k celovitemu vpogledu v zgodovino slovenskega gledališča.



Kulturne novice sta spisala Matija Jan in špikerski vajenec Peter Kuntarič.