»V pisarno ne greš na obisk«
V mariborskem AGD Gustaf je pretekli petek potekalo Alelujanje. V kotu pod tonskim pultom je od poznega dopoldneva do zgodnjega večera zasedala Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, krajše UPB.
UPB je nastal pred desetletjem kot solidarnostno in zagovorniško združenje samoniklih prizorišč. Takšno prizorišče bi bilo še najlažje opisati kot samoorganizirani klub. Antropolog Rajko Muršič, ki je bil prav tako prisoten na tokratnem srečanju, je kot minimalni pogoj obstoja prizorišča izpostavil prostor z odrom. Poleg številnih nevladnih mladinskih centrov, ki v zadnjem času pospešeno izginjajo, so tu na primer še kranjski Trainstation,
nekdanji KUD France Prešeren in številni prostori v Avtonomni tovarni Rog. Iz drže in razprave pa je mogoče razbrati, da je samoniklo prizorišče obenem tudi pogoj in zastopnik določenega načina življenja. Starosta samoniklega organiziranja in predstavnica koprskega Društva prijateljev zmernega napredka, Arijana Markučič Brecelj, opiše vrednote samoniklosti.
Kadar prizorišče izgubi prostor, ostanejo le še načela. V zadnjem času morajo nevladni mladinskega polja po besedah predsednice UPB, Mojce Selak, vse pogosteje zagovarjati goli obstoj. Izrivajo jih predvsem javni zavodi.
Mojca Selak poudari, da javnim zavodom sicer ne nasprotujejo. A se sprašujejo, zakaj je cena zanje tako pogosto samoniklo prizorišče. Da bi opozorili na ta trend, so se zbrali v Pekarni, ki je v času županovanja Saše Arsenovića deležna pritiskov. Več o dogajanju v Mariboru bomo na naših valovih priobčili v naslednjem tednu. Svoj primer je opisal tudi predstavnik CMAK Cerkno, Sebastjan Razpet.
»Pisarna ni prostor, kamor prideš na obisk,« je nadaljeval. Ko so izgubili prizorišče, je ekipa razpadla, zato so zdaj, čeprav je njihovo delovanje okrnjeno, kadrovsko podhranjeni. Izgubili pa so tudi svoje občinstvo in so mladinski center samo še na papirju, je zaključil. V desetletju obstoja Ustanove so na takšen način izginila številna prizorišča.
Na ta način so celotna območja države ostala brez prostorov za lokalno mladino, ki so pomembni tudi za razvoj lokalne ustvarjalnosti. Občinske oblasti pa so pogosto zelo ozkogledne.
Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže
meni, da niti občinski niti državni ljubitelji pisarn nimajo vpogleda v »sceno«, saj se omejujejo na “razpisno logiko”.
Takšen pristop močno omejuje manevrski prostor skupin in posameznikov, ki jih po eni strani potiskajo v pisarne. Po drugi pa z administrativnimi zahtevami otežujejo nastanek novih kolektivov, ki jih niti razpisna sredstva ne premamijo v formalizacijo njihovega dela. Samonikla prizorišča so tako ujeta med scilo endžioizacije in karibdo hobijaštva.
Tudi javno dobro mora biti profitno. Sploh v časih, ko je vsaka parcela vredna več od stavbe na njej. V UPB so napovedali, da bodo pred lokalnimi volitvami povečali svoja prizadevanja. Napovedujejo tudi novo raziskavo samoniklih prizorišč. Čeprav je že vnaprej znano, da bo raziskava pokazala žalostno realnost, sestavljeno bolj iz pisarn kot odrov, pri UPB med preigravanjem projektov vztrajajo v načelni drži bojevnikov za prostor.
____
Vir slike: UPB
Dodaj komentar
Komentiraj