Aaron Swartz: Samomor v družbi informacij

Danes bomo izpostavili zadevo, ki je globoko vsajena v naše poslanstvo – gre seveda za Informacijo. Ta teden ste bili priče različnim subtilnim manipulacijam s strani tistih, ki pač imajo moč nad informacijami, in spodobi se, da vas na to opozorimo. Naj omenimo en passant Spektakel športa, ki se je danes zbudil v novi eri. Tisto, kar ni uspelo regionalnim in globalnim sodiščem, antidopinškim agencijam in olimpijskim odborom, je seveda uspelo kraljici intervjujev in veliki poznavalki človeških čustev – enkratni Oprah Winfrey. Lance je vendarle popustil pred Veliko Mamo. Kaj drugega lahko rečemo, kot to, da živimo v nori družbi.

Danes bomo več pozornosti usmerili na čisto poseben dogodek, gre namreč za dogodek samomora v družbi informacij. Tisti, ki imate srečo, da lahko uporabljate Facebook, ste bili deležni številnih patetičnih postov o življenju in samomoru aktivista Aarona Swartza, mladega, lepega, nedolžnega računalniškega genija, ki je svoje življenje posvetil boju za dostop do informacij v informacijski družbi in ki si je zaradi velikega pritiska na koncu odvzel življenje. Na prvi pogled se takšno poslanstvo in mučeništvo zdita kot nekaj čisto legitimnega in samoumevnega, a če dobro razmislimo o tej zgodbi, bomo videli, da gre za najbolj tragikomičen dogodek mladega 21. stoletja.

Zakaj je samomor Aarona Swartza tragikomičen? No, tragikomičen je iz več razlogov. Prvič: očitno je, da je samomor v informacijski družbi že sam po sebi tragikomičen. Če živiš med informacijami, od informacij in zaradi informacij, je nekako bistvo samega življenja, da sam postane informacija. Iz tega izhaja, da je najboljše življenje tisto, ki je obenem najboljša informacija, torej tista, za katero ve največ ljudi, tista, ki se razprši na največje področje in na najbolj različne nivoje, tista, ki je najbolj globoka in nedosegljiva. A kaj je bolj globoko in nedosegljivo od samomora? In tukaj je torej tragikomičnost samomora v informacijski družbi, dejanje, ki ti omogoča, da prideš na ultimativno informacijsko raven, dejanje, ki te kot mučenika odcepi od ravni navadnih smrtnikov, ti obenem odvzame možnost, da bi užival v svoji lastni informaciji.

Vendar ima samomor Aarona Swartza še eno dodatno tragikomičnost. Tragikomično je njegovo poslanstvo in posledično razlog, zaradi katerega se je ubil. Informacijska družba je zoprna reč. Če se izrazimo metaforično, bi lahko rekli, da takšna družba telo postavlja do informacije v nekakšen bulimičen odnos. Po eni strani ima telo ogromno željo po informaciji, veliko več kot dejansko potrebuje, po drugi strani pa mu informacije povzročajo nelagodje in jih mora zato nenehno izločevati. Točno tako kot frustrirana najstnica, ki si ne more pomagati, da ne bi pojedla večje število hamburgerjev, da bi jih potem hitro nasilno izločila iz telesa. Aaron Schwartz se je ubil, ker ni hotel dovoliti, da bi se naša telesa odpovedala bleščečim hamburgerjem. Res, kako tragikomično, ubiti se zaradi par milijonov znanstvenih člankov, ki jih itak nihče ne bere, ampak služijo le zato, da zapolnjujejo naše računalniške knjižnice.

Zanimivost slave v informacijski družbi je tudi v tem, da se v trenutku, ko nekdo postane slaven, zdi, da je bil to od nekdaj. To se odlično opaža ravno pri Aaronovem samomoru. Informacija nekako preprogramira obdobje za nazaj. Na Facebook so prihajale slike Aarona otroka-programerja, Aarona mladeniča-romantika, Aarona-mučenika, potem še pisma njegovih prijateljev in družine, pisma in pričanja oboževalcev. Edino, kar si je navaden človek v tem trenutku lahko rekel, je naslednje: kakšen bebec sem bil, da sem šele zdaj izvedel za to neverjetno osebo? Vsi vaši prijatelji so vedeli zanj, samo vam je nekako utekel. Nikoli niste slišali za tega brihtnega mulca, a vendar se vam zdi, da je od vedno bil del vašega življenja. Takšne negotovosti, takšna vprašanja pa so ravno subtilna past, ki jo zmore samo informacijska družba. Da, nategnili so vas. Preden se je ubil, o Aaronu niste mogli vedeti ničesar, ker enostavno še ni bil prava informacija. 

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.