A: Zato gre v tej vojni - tako kot v vsaki vojni - za nekaj povsem drugega: vojna je vojna zoper Zunaj. Najbolj neideološka pozicija je ravno ta Zunaj. Ne nujno Zunaj v smislu tistih, ki ne pridejo do tega, da bi dobili sredstva, in morajo tam ostati. Gre za nezaustavljivo vdiranje Zunaj, ki krči sama sredstva in glede česar se lahko le tolažimo ali sprenevedamo, da je za to kriv Cerar ali Peršak ali vlada ali država. In skupaj s tem gre za vztrajno širjenje tega Zunaj do točke, ko se začenjajo fragmentirati tudi same klike, do stopnje, ko ne veš, ali si še notri ali že zunaj oziroma ali si že zdavnaj le še sam svoja klika.

B: Na nek način nas že sama individualna psihološka formacija, ki rezultira v jazu in občutku osebne identitete, sili v neizogibne in neskončne vojne. Jaz je tisti, ki retroaktivno privzema avtorstvo svojega glasu in ki zato ves čas oporeka, se postavlja zase, določa meje. Vsak posameznik je mini država zase in edina možnost nesodelovanja v vojnah je subjektivna destitucija nadrealistov, Guyotatova samopovzročena koma ali Artaudova shizofrenija.

Griško: Problem s tipičnim scenarijem invazije alienov, po katerem, prvič, pride do neposredne bitke, ter, drugič, kjer so alieni tehnološko superiornejši, je v tem, da alienom z vidika taktike sploh ni treba priti blizu zemlje. Namesto tega ogromna vesoljska ladja ali flota ladij med dolgim potovanjem nabere smeti, recimo, ostanke reaktorjev za napajanje itd., nato parkira nekje ob Kuiperjevem pasu ter izpusti smetje, ki zaradi razdalje - s pomočjo raznih gravitacijskih sil nebesnih teles - funkcionira kot nekakšen meteorski shower oz. uničujoče orožje.

Artwork: Kladnik & Neon