Utrinki igričarske kritike

Okrogla miza, intervju ali pogovor
30. 12. 2020 - 18.00

Danes v RKHV intervjuju gostimo znanega igričarskega kritika Sergeja »Snetija« Hvalo, s katerim smo se pogovarjali o vrednotenju videoiger. Hudičevo seme, ki današnjo mladino baje opehari vseh ambicij ali pa jo, obratno, sfuka in spodbudi, da s šibrovko krene na strelski pohod, danes sicer predstavlja eno najpopularnejših kulturnih vsebin. Kot drugod, so tudi v Jugoslaviji sredi 70. in 80. začele izhajati igre in računalniške revije, ki so ob opisih strojne opreme kasneje vključevale tudi prve kritiške preglede iger. Morda to ni nikakršno naključje in se zgodovinarji motijo o glavnih vzrokih razpada skupne očetnjave. Nemara bi morali ravno imperialističnim igram pripisati ključni vpliv, ki je jugoslovanski mladini odtegnil luči komunističnih idealov in jo pahnil v večletni krvavi boj. No, kakorkoli že, vrzimo to neslano šalo v turščico in se raje vrnimo k resnejšim zadevam. 

Računalniška revija Joker v težavah, otvoritev nove telovadnice v ROGu
 / 27. 10. 2017
Sneti, ki ima za seboj že več kot tri desetletja pisanja in več tisoč objavljenih igričarskih kritik, je svojo prvo recenzijo objavil v računalniški reviji Moj Mikro. Od fragmentacije skupne očetnjave dalje je, sprva v duetu z Davidom »LordFebom« Tomšičem, in kasneje z razširjeno skupino Joker Cream Team soustvarjal popularno mesečno igričarsko revijo Joker. Publikacijo, ki se je od svoje geneze posvečala gejmerski kulturi, je po skoraj treh desetletjih izhajanja leta 2017 - ob stečaju založbe ALPress - dosegla kruta pogibel. Kot vedno, se po koncu spodobi vrniti še na začetek. Naš sogovorec, človek, ki ga razdraži, če videoigri rečemo igrica, nas je najprej popeljal k začetkom nastanka te kultne revije.

To je bil projekt Dela... 

V novem tisočletju je bil Joker ena najbolj branih revij v Sloveniji. Sredi leta 2005 naj bi dosegal med 70 in 80 tisoč igričarskega leporečja željnih bralcev. Katero vrzel v medijski krajini je revija zapolnila? 

Naredil je to, da je približal....

Navkljub fanatični zvestobi videoigram je Sergej Hvala objavljal tudi preglede drugih umetniških produktov, od serij do beletristike, filmov in stripov. Kako pa se vrednotenje računalniških iger primerja z drugimi umetnostmi?

Po osnovi pa mislim, da...

Še sredi devetdesetih je na letni ravni izšlo le nekaj sto naslovov videoiger. V reviji Joker si lahko vsak mesec prebral recenzije kakšnih dvajsetih naslovov, kar je na leto zneslo skoraj 250 kritiških besedil. Danes igričarska industrija vsako leto izda več tisoč novih naslovov. Samo na platformi Steam jih je prejšnje leto izšlo več kot osem tisoč. Časi, ko si lahko preigral in ovrednotil dobršen del izdelkov so že davno za nami. Tudi če imaš srečo in si zlomiš nogo ter lahko cele dneve v miru igraš, kot je v nekem intervjuju - nemara napol v šali - zatrdil Sneti. Kako v tej masovni produkciji izbrati igre, ki jim je vredno nameniti pozornost v recenzijah?

Če imaš nek okvir kot je Joker....

Kako pa pristopiti k igri in kako jo vrednotiti?

Jaz vedno pristopim...

Sneti se je v zrelejši dobi sicer pridružil slovenskemu igričarskemu podjetju ActaLogic. Kako je vpogled v igričarsko produkcijo z drugega vidika vplival na njegovo vrednotenje videoiger? 

Še bolj občudujem vsako igro...

Tudi v igričarski industriji so se uveljavili vprašljivi tržni prijemi, v zadnjem času znova odmeva marketinška kampanja igre Cyberpunk 2077, kjer so smeli zgodnji recenzenti v svojih ocenah prikazovati zgolj vnaprej izbrane in oddobrene posnetke. Do izida igre so jim s pogodbami odtegnili tudi pravico omenjanja prekomerne hroščatosti igre. Skrajno neugoden položaj, skratka. Kako se izogniti nastavljenim pastem in podati iskreno kritiko?

Še enkrat naj povem...

Igričarska kultura čedalje pogosteje oplaja tudi druge oblike popularne umetniške produkcije. V kinih lahko opazujemo vse več filmskih priredb videoiger, izhajajo stripi, namizne igre in celotne serije gejmerskega fantazijskega čtiva. Krovna igričarska družba Activision Blizzard je oktobra letos izdala že 23. roman o svoji seriji Warcraft, eden najbolj gledanih in dobičkonosnih slikosukov v letu 2020 pa je bila filmska adaptacija iger o Ježku Sonicu. Kakšni problemi se izrisujejo ob adaptacijah iger v drugih medijih?

Načeloma je problematično...

Za konec naj razširimo vest, da Sergej »Sneti« Hvala ob boku nekaterih starih pajdašev slovite Joker Cream Team pripravlja novo tiskano čtivo, posvečeno igričarski industriji in kulturi - Revijo Jazbina

Revija Jazbina...

Čeravno osrednji mediji v Sloveniji videoigram pozornost še vedno posvečajo zlasti, kadar je treba poročati o negativnih učinkih, najsibo zasvojljivosti, povečanim možnostim razrasta hemoroidov ali spodbujanju nasilja, je igram morda vseeno vredno nameniti globlji pogled. Vendarle gre za eno bolj razširjenih in hitro rastočih kulturnih produkcij, ki si - podobno kot druge umetnosti - zasluži resne kritiške obdelave v slovenskem jeziku. Še posebej v časih, ko dominirajo velike recenzentske hiše, kot je IGN, ki v svoji dolgi zgodovini verjetno ni podala še nobene slabe ocene. Skrbi za vrednotenje produktov, ki bi nam utegnili pokvariti mladino, vendar ne bomo prepustili anglosaškim spletnim - fej, morda celo youtube - recenzentom.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Nikakor ne želim podcenjevati ali celo zanikati Snetijevega in Jokerjevega položaja v slovenski medijski zgodovini (mislim, da je Jure Trampuš enkrat zapisal, da bi si Sneti za svoj prispevek k slovenskemu jeziku zaslužil Prešernovo nagrado, s čimer se strinjam), po drugi strani pa bi ga tam, torej v zgodovini, veljalo tudi pustiti. Jazbino v tem pogledu razumem zgolj kot žalostni opomnik, ki poleg tega bolj kakor na resen revialen poskus spominja na reklamno spremljavo sodobne različice videotek. Saj je luštno spet prebrati kaj o igrah v slovenščini (potenciala je tu kljub jezikovni omejenosti trga po mojem ogromno), vendar te vsak prispevek posebej spomni na vso kritično plehkost, slogovni eksces in splošni primitivizem, ki smo jih jokerjevstvu kot otroci in v zelo drugačnih okoliščinah morda spregledali, danes pa takšnega privilegija preprosto več nimamo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.