Življenje najbolj apatičnega mačka na svetu

Življenje najbolj apatičnega mačka na svetu

Recenzija izdelka
19. 3. 2014 - 13.00

Švedski stripar Gunnar Lundkvist je pristaš nekonvencionalnega življenja. Z zunanjim svetom se ukvarja samo prek klasične pošte. Že nekaj časa nazaj pa se je preselil v precej podeželsko okolje, daleč od vrvečega mesta. Sprva se je ukvarjal s poezijo, nato pa zaslovel s serijo stripov o mačku Klasu in njegovem prijatelju, psu Olleju Ångestu. Tako njegova poezija kot serija stripov Klas Katt sta izraz globokih občutkov melanholije, s katerimi sta prežeti na vseh nivojih. Leta 2004 je Gunnar prejel nagrado Urhunden za najboljši švedski strip in leta 2003 za strip Maček Klas gre na morje. Pri Ambasadi v slovenščini izdan album Klas Katt pa je v resnici izbor kratkih stripov, ki jih je Gunnar objavil v štirih knjigah od sicer trinajst objavljenih. Njegova dela ste lahko že zasledili tudi v Stripburgerju. V zadnji številki si lahko preberete tudi intervju s pravkar obravnavanim avtorjem.

Maček Klas je strip, ki je narisan zelo robustno in naivno. Zgleda, kot da se je avtor več časa kot antropomorfnim protagonistom, ljudem z živalskimi glavami, odločil posvetiti črnemu šrafiranemu ozadju, sestavljenem iz mnogoterih majhnih črnih črtic. Ozadje se okoli junakov kar nekako razbline in posledično maček Klas in njegovi prijatelji izgledajo, kot bi bili obsijani s svetniškim sijem. Črno ozadje okoli njih preide v popolnoma belo barvo in nam da misliti, ali ne izgleda tehnika od daleč kot odtis kakšnega linoreza. Kljub tako natančnemu ukvarjanju z ozadjem pa to vendarle ni fragmentirano, ampak lahko govorimo o precej homogeni črnini z občasnimi obrisi kakšne oddaljene hiše.

V trgovini se nam lahko kaj kmalu zgodi, da bomo mimo stripa Klas Katt odšli že zgolj zato, ker izgleda, kot da ne bi bil preveden v slovenščino. Že sam naslov Klas Katt, ki so se ga izdajatelji odločili pustiti v originalu, nam namiguje, da v resnici gre za strip v svojem originalnem jeziku. Treba je pogledati pozorneje, da na najožjem stranskem delu albuma opazimo tudi napis: Forum Ljubljana.

Sicer pa je maček Klas izredno depresiven posameznik, ki se ne ukvarja z ničemer, razen z razmišljanjem o brezveznem svetu okoli sebe med opravljanjem nekih vsakdanjih, skorajda rutinskih opravil. Apatija, v kateri se znajde, nakazuje na to, da je sit vsega in v kratkih zgodbah, zbranih v albumu, ne išče rešitve, ampak živi v toku mirne in dolgočasne, brezupne sedanjosti. Predvsem pa v tem osamljenem življenju veliko razmišlja o smrti. Enostavni dialogi odsevajo vrednote prijateljstva, dobrote in podobnega. Močno prisotna pa je tudi stereotipno mračna skandinavska miselnost. V takšne občutke nas vpeljuje že mačkov brezizrazen in nespremenljiv pogled.

Gunnar Lundkvist se je odločil veliko sličic posvetiti navidez nepomembnim, a življenjskim dejavnostim, kot je pripravljanje jutranje kave, zretje v pravkar prispelo pošto, sedenje ob kavi, sipanje sladkorja v kavo, čakanje na zavretje vode. Ponekod so ta opravila razčlenjena na izjemno majhne podrobnosti, na ne vedno posrečen način.

Če so vam blizu okorni trenutki ali se v njih dostikrat znajdete v družbi, je ta strip kot nalašč za vas. Spomnil vas bo na neprijetno tišino, ki se včasih pojavi, ali pa na dvomljive poglede, nerazumljene izjave in na stvari, ki se jim raje izogibate, namesto da bi jih opravili.

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Fakof, nisem apatičen!!!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness