1. Zaratustrin govor: O treh preobrazbah

Oddaja

1. Zaratustrin govor: O treh preobrazbah

Prevedel Janko Moder. Izdala Slovenska matica.

Pripoveduje Arnold Marko - Arni

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

A to bo v angleščini al kaj?

Seveda da ne. Tako kot piše gor, beremo Nietzschejev tekst v slovenskem prevodu Janka Modra, izdaja Slovenske matice.

Kul, sorči.

Še tole usput, ka pa je fora, da se bere Ničejeve tekste, brez kakršnekoli dramaturgije, z najbolj očitno pesmijo v podlagi? A je kakšna smiselna podlaga za to ali je šlo zgolj za osebno preferenco?

Še tole usput, ka pa je fora, da se bere Ničejeve tekste?

Prvič, podlage sploh ni, pri 'najbolj očitni podlagi' pa verjetno misliš na Straussovega Zarathustro v jinglu, hm, kaj pa bi ti dal?

Drugič, probali smo sicer tudi podložiti z različno glasbo, vednar je že sam tekst po sebi že tako poetičen in ritmičen, da potem zadeva bolj zgreši point kot se popravi. Poleg tega pa žal ni bilo ne denarja ne časa za neko kompleksnejšo režijo ali pa 'dramaturgijo' kot praviš, da bi iz tega delali nekakšne radijske igre, se mi se pa vseeno zdi, da zadeva tudi tako kar v redu stoji, je pa stopnja dramaturgija odvisna od interpretacije posameznega špikerja..

Tretjič, zakaj brati Nietzschejeve tekste na radiu, konkretno Zarathustro? Ker so pač dobri, aktualni, kratki, pogojno poljudni, pogosto funkcionirajo kot zgodbe ali pesmi - skratka, skrajnje radiofonični. Sicer pa smo na RŠ brali tudi Spinozo pa še marsikaj, zakaj pa ne.

@Sovražni govor

Zakaj Zaratustra? Ti odgovorim jaz, v svojem imenu.
Ker je novo leto čas zaobljub, novih odločitev in namer.
Zaratustra nas hrabri za radikalne spremembe, za klesanje novih plošč (novih vrednot, imaginarijev in navad) ter opuščanje starega. Naše čute in celice nagovarja naj se končajo uklanjati diktatom brezosebnega se-ja, naj si končno upajo, naj si končno upamo biti več od človeka: zmoremo, moramo preseči svoje osebne in vrstne meje.

To je moj osebni odgovor na, zakaj je Zaratustro pomembo spoznati, sploh znotraj nas samih.

Ja, prihaja somrak malikov in se kako prav!lp.

Jatun, dvadeset i dvije i u teretani u januaru, torej.
Bojan, samo zanimalo me je, hvala za razlago. Razmišljam, koliko sodobne filozofije bi si zaslužilo tovrstno branje, Nietzsche je že mogoče bog i batina nekega deleuzijanskega vala v Sloveniji, sam useen gre za 120 let stare tekste, pred čimer si pa žal ne moremo zatiskati oči in se prepričevati, da gre za aktualne tekste. Aktualni teksti postanejo tedaj, ko jih v svojo filozofijo vzame nov mislec itn, sej veš, mu naredi groznega otroka itn. Če gre pa za zgolj didaktično reč, v smislu poduka o Nietzscheju, potem pa okej, ampak zato so knjižnice in knjigarne. LPR.

@RJA
Aktualno ni enako sodobno. Aktualno je zame (in Zaratustro v meni) predvsem tisto, kar je vedno aktualno, kar je dvignjeno nad časom, ker ima brezčasno vrednost. Ne rabimo novih mislecev, mi samo moramo postati tisti misleci, oziromo, rekoč z Zaratustro, tisti hibridi kamele, leva in otroka.

Jatun, mogoče bi morali v pogovoru o Nietzscheju razlikovati med aktualnim in virtualnim bolj dosledno, kot to počneva midva. In na tisto o tem, da moramo postati misleci, be my guest, v tem te nihče ne ovira, samo ne govori preveč o "vseh", o "totaliteti" itn., kar je vdeto v tvoje besede.

@RJA
V mojih besedah ni nanašanja na totaliteto, ker ta ne obstaja. Transindividualno je tisto, čemur se napak pravi totalno, gre pa za mnogo bolj kompleksen, hibriden, večkoten in večplasten pojav od totalitete in totalnega.

V Nietzscheju ne zaznam virtualnega. Razjasni mi ga, v kolikor ga vidiš.

No, ko sem rekel aktualno, sem dejansko imel v mislih običajno pogovorno uporabo te besede, torej sodobno; nisem namreč uporabljal termina v smislu Nietzschejeve oz. Deleuzove binarne pojmovne opozicije aktualno/virtualno, kar je seveda nekaj povsem drugega: v tem smislu so Nietzschejevi teksti prej 'virtualni' kot 'aktualni'. Glede časa oz. umeščenosti filozofije v času je pri Nietzscheju namreč skrajnje pomembna ena 'majhna' distinkcija, in sicer ta, da on besedo "brezčasno" vedno stavlja  v navednice. To pa pomeni, da njegova (in vsaka druga resnična filozofija) dejansko lahko nastaja in obstaja le v času - vendar tako, da obstaja in nastaja izven svojega časa. Drugače povedano: "brezčasno" = času neprimerno (odtod tudi naziv prve Nietzschejeve knjige Času neprimerna premišljevanja). Ali še drugače: "brezčasno" = ne-aktualno = virtualno. Ali pa: filozofija torej vsebujejo "brezčasno" aktualnost, ki temelji naravnost na njeni navidezni "neaktualnosti" v času v katerem nastaja. Quod erat demonstrandum.

Torej se pojavi vprašanje, če je njena virtualnost, torej potencialnost, še vedno neiztrošena, še vedno ne-aktualnost. Ali še bolje, kdaj bo prišel čas, ko Nietzschejeva razmišljanja ne bodo več neprimerna času in kdo ste vi / smo mi, da lahko odgovarjamo/odgovarjate na takšna vprašanja? LPR

Morebiti tisti, ki radi sprašujejo in raziskujejo (sebe, druge in okolico).
Tisti, ki jim je pri srcu Kosmačev Žakaj.
Pa božorno boserna!

Kdaj bo prišel čas, ko bodo Nietzschejeva razmišljanja primerna ali neprimerna času, vseeno? Odgovor na obe vprašanji je zelo enostaven: nikoli. Ker so, kot rečeno, "brezčasna"!

Kdo smo mi? - "zdaj", ko smo "ubili Boga", smo lahko marsikaj - kamele, lavi, otroci ... - med drugim menda tudi potrpežljivi in natančni bralci oz. krave prežvakovalke.

nima veze nadmudrivanje. pač, je relevantno; za ne-filozofe, => 99.89 % populacije. hvala.

Jatun, preberi si "The use and abuse of history" od Nietzscheja

Hvala za nasvet. Že prebrala, v italijanski različici.
Super knjigica, a ni me tako zaznamovala kot Zaratusra.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness