Povezani v torek
Metelkova mesto:
Pred Menzo pri koritu ob 18:00: Alternativna tržnica
Na tržnici bodo prisotni kolektivi Zadruga Urbana, Jallla Jalla, Acerbic distribucija radikalne literature in A-infoshop. Poleg tega pa bodo dobrote prinesle še raznolike tovariške klape.
Alternativno tržnico na kateri se bo menjalo, dajalo in jemalo koordinira Zadruga Urbana. Gre za projekt iniciative, ki si želi okrepiti direktno vez med ponudnicami/ponudniki in odjemalkami/odjemalci. Z mesečnimi dogodki želimo okrepiti avtonomno, samoorganizirano in mrežno delovanje na področju izmenjave hrane. Na tržnici se bodo mize šibile pod sveže nabranimi in posušenimi zelišči, marmeladami, vinom, šnopcom, namazi, čili omakami, čaji, sirom, moko in morda še kakšno domačo dobroto.
Prinesite presežke in naj se izmenjava začne! Tokrat s poudarkom na šnopcu.
A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Avtonomna tovarna Rog:
Galerija Kljub Vsemu 20:00: A.D.Knez Time Exposures
Glasba izven:
Slovenski etnografski muzej ob 19:00: Pa si eno zagodmo in zaplešimo
Ob zaključku inštrumentalnih delavnic vas vabimo, da se nam pridružite s plesom. Godli bodo udeleženci preteklih inštrumentalnih delavnic, vabljeni pa tudi vsi ostali inštrumentalisti. Dobimo se v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna hiša), v torek, 5. 6. ob 19h. Prost vstop!
Na delavnicah se inštrumentalisti seznanjajo s posebnostmi ljudskega načina igranja slovenskih ljudskih plesnih viž. Na delavnice vabimo predvsem violiniste, klarinetiste, basiste in harmonikarje. Vabljeni študentje, učenci glasbenih šol, člani folklornih skupin in vsi ostali, ki znate igrati omenjena glasbila ter tudi tisti, ki ste svoja glasbila po končanem glasbenem izobraževanju pospravili v kot. Delavnice vodi Marino Kranjac, predsednik KED Folk Slovenija, ki ima več kot 30 let izkušenj na področju raziskovanja in poustvarjanja ljudske glasbe. Prireditelji: KED Folk Slovenija, Glasbenarodopisni inštitut ZRC SAZU in Slovenski etnografski muzej
Brez vstopnine
Galerija bar Trenutek ob 20:00: That dog was a band now
Brez vstopnine
Teater, razstave, predavanja...:
Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Petelinji zajtrk, režija Gojmir Lešnjak Gojc
Petelinji zajtrk je hudo prepričljiva, sočna, zabavna, romantična, očarljiva, napeta, socialna, navihana igra, mešanica melodrame in romantične komedije. Režiral jo je Gojmir Lešnjak – Gojc, ki je v filmski uspešnici v igralski miniaturi napovedal Severinin nastop, tako bo tudi v naši uprizoritvi, le v drugem jeziku! S predstavo režiser napoveduje erotično, naelektreno zgodbo o prijateljstvu s ščepcem generacijske jugonostalgije, kot se za Jesenice, kjer se zgodba odvija, tudi spodobi.
Mlad fant, med prijatelji znan po vzdevku Djuro, se zaposli kot vajenec pri mojstru Lojzu, lastniku avtomehanične delavnice. Nekoč se je Lojzu klanjala cela juga in v Sarajevu davnega leta 1975 mu je s poljubom na čelo "pjevačica" Jelena osmislila življenje. Poljub, ki ga ne bo pozabil do smrti! Lojze vajencu za bivanje ponudi majhno sobo in Djuro se vanjo naseli. Z mojstrom vzpostavita očetovski odnos, ki se počasi prelevi v iskreno prijateljstvo polno mojstrovih modrosti in napotkov za življenje. Kvartopirska klapa, ki se dobiva pri Lojzu na taroku in praznenju steklenic žganja, spremljajo sočni, iskreni, zabavni in predvsem nesmiselni dialogi. Skoraj vsi po vrsti. Malačič odkrije Lojzu hrvaško zvezdnico Severino in začne se novo poglavje v mojstrovem življenju . Djuro se speča z Bronjo, poročeno z lokalnim kriminalcem, mafijcem, trgovcem z belim blagom in največjim frajerjem daleč naokoli, Lepcem. Bronjino zapeljevanje mladega vajenca je zelo spontano, očarljivo in romantično, vendar skrito razmerje kmalu terja svoj davek. Medtem pa Lojze sanja o najbolj seksi "pjevačici" Severini, ki se na svoji glasbeni turneji po Sloveniji ustavi tudi na Belc pod Kepo... Lepec Lojzu omogoči, da jo spozna tudi osebno in zgodi se! Zgodi se petelinji zajtrk, o katerem bodo govorile še generacije, o čemer bodo še filme snemali!
Vstopnina: Od 7 EUR dalje
MGL:
Veliki oder ob 19:30: Strašni starši, komedija
Razvpita komedija vsestranskega francoskega ustvarjalca Jeana Cocteauja je ob svoji krstni uprizoritvi v pariškem Théâtru des Ambassadeurs leta 1938 izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasno zaustavitev njenega igranja. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Théâtre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli tristo ponovitev.
Strašni starši so dejansko dokaj izzivalna igra, ki v vodvilsko-komedijskem stilu govori o močno nenavadnih odnosih v precej nevsakdanji družini. Srednjeletna zakonca Yvonne in Georges živita s svojim že odraslim sinom Michelom in Yvonnino sestro Léonie, toda kot se za dobro komedijo s spektakularnim zapletom spodobi, stvari v tej družini še zdaleč niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Léonie in Georges sta bila pred davnimi leti par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine, ki ji laže, da je vdovec brez družine. Situacija se dodatno zaplete, ko se Michel zaljubi v Madeleine ter jo želi ostalim članom družine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.
Igra o nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni, ki jih je na primeru ekstravagantne petčlanske razširjene družine popisal Jean Cocteau, je sčasoma postala repertoarna stalnica tako na francoskih kot tujih odrih. Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Jean Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovomIntimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka.
Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: Odilo. Zatemnitev. Oratorij.
Odilo Globočnik (ali Globocnik) se je rodil 21. aprila 1904 v Trstu, v družini, ki je bila po poreklu iz Tržiča na Gorenjskem. Kot eden vodilnih avstrijskih nacionalsocialistov je odigral ključno vlogo pri padcu avstrijske vlade in anšlusu. Pozneje ga je Himmler, ki je cenil njegovo neusmiljenost in privrženost stvári, postavil za voditelja SS in policije v okrožju Lublin.
Odilo Globočnik je bil odgovoren za uničenje varšavskega in białistoškega geta, za prisilno preseljevanje Poljakov in za akcijo Reinhard – vzpostavitev in nadzor celotne mreže zbirnih, delovnih in uničevalnih taborišč Bełżec, Sobibór in Treblinka na območju Lublina, v katerih je pomrlo več kot dva milijona Judov in 50.000 Romov. Iz nekaterih poročil je moč sklepati, da je bil prav Globočnik tisti, ki je Himmlerju kot sredstvo za izvedbo "končne rešitve" predlagal plinske celice. Po Mussolinijevem padcu so Globočnika premestili v Trst, kjer je med drugim vodil Rižarno, edino uničevalno taborišče na tleh današnje Italije. Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Sara Dirnbek k. g., Ivan Godnič, Jure Henigman k. g., Željko Hrs, Uroš Maček, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Ivan Rupnik, Romana Šalehar. Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Kino Šiška.
Vstopnina: na dan 20 EUR s popustom 14.4 EUR
10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #28
Stand up
Vstopnina: 3EUR
- - -
Vegova ulica (nasproti Glasbene matice) ob 17:00: Dogaja se #4: Hanna Juta Kozar
Fotografska razstava
Na četrti razstavi cikla "Dogaja se / It is Happening" se s serijo fotografij "Sintetična sreča" predstavlja Hanna Juta Kozar.
Zakaj se je Hanna ob svojih fotografijah, ki gradijo serijo, začela spraševati o dihotomiji naravno – sintetično in zakaj je to delitev pripela entiteti sreča?
Fotografije so nastajale na poti, spontano. Umetniška vizija, ki jo je Hanna sooblikovala z drugimi ustvarjalci, je sicer bila prisotna, a je bila odprta. Nato se je pojavil tisti tok, ki pride od nekod in samo – popelje. Kot da bi se atmosfera začela graditi sama in bi kontinuirano odpirala prostor. Ko se povežejo vibracija, intuicija in nezavedno prisotnih in se rodi umetniški proces.
Morda je Hanna občutek negotovosti, preden se je pojavil ta tok, povezala z Gilbertovim pojmovanjem sintetične sreče, ko je bila ob čakanju in iskanju nečesa drugega primorana osmisliti in sprejemati dano stanje.
In morda je razumela postavitev psihologove dihotomije, ki jo je "v roke" dobila ravno takrat, ko je že pogledala nazaj v dan in ozaveščeno ugledala razliko, razliko v občutku pred tokom in znotraj toka, razliko med sintetično in naravno srečo.
Brez vstopnine
MGLC ob 18:00: Vodstvo po razstavi David Lynch, Ogenj na odru
Vstopnina: 5 EUR, 2.5 EUR
Pred Škucem:
18:00 O'živela knjiga: Abežeda
Lutk. predstava, predstavitev stripa, ustv. delavnica
(3+)
Abežeda, lutkovna predstava v izvedbi LG Nebo
Avtorji: Andrej Štular, Petra Stare, Ana Pepelnik, Primož Čučnik
Predstava je namenjena otrokom od 3. leta dalje. Predstava traja 30 minut.
Otroška lutkovna predstava od A do Ž, zmešnjava šumov, zvokov in glasov. Pesniku pade pesem na papir. Glas postane beseda, beseda postane glasba, glasba postane govor. Govor osmisli svet in naše bivanje v njem. Govor postane poezija in ustvari nov svet, novo življenje. Predstava, polna humorja, nenehnih obratov in besednih iger. Otroci svet zaznavajo celostno. V predstavi se grafični zapis črk abecede poveže z zvoki, oblikami, barvami, besedami, gibanjem, zgodbami. Predstava na otroke deluje na čutni in čustveni ravni ter tako nevsiljivo vpliva tudi na njihov miselni svet.
Enodnevnica, predstavitev stripa in pogovor z avtorico Ano Štular, pogovor vodi Alja Adam
Stripovska pripoved o muhi enodnevnici, ki je živela več kot en dan. Glavna junakinja se spretno prebija iz prizora v prizor. Malo, a trdoživo bitje, spremljamo v razburljivih dogodkih in v različnih fazah njegovega življenja. V okviru projekta "Živel strip! Živela animacija!" je aprila 2017 izšel mini album Ane Štular, ki navdušuje s simpatično risbo in posrečenimi domislicami.
Ana Štular (2007) je vesela osnovnošolka, ki ima rada pustolovščine. Med pripravami nanje se zamoti z branjem knjig, risanjem, igranjem lutk in klavirja, plesom, kovanjem pesmi, pisanjem zgodb in potepi po čarobnem gozdu. Kot večkratna nagrajenka natečaja "Živel strip! Živela animacija!" je dobila priložnost za izdelavo svojega prvega mini albuma "Enodnevnica".
Strip, ustvarjalno delavnico za otroke vodi Andrej Štular
Brez vstopnine
20:00 25. Živa književnost: Jernej Županič/Samo Kutin
Literarno-glasbeni festival
Jernej Županič
Vodi: Diana Pungeršič
Glasba: Samo Kutin
Jernej Županič se je rodil leta 1982 v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti. Je pesnik, prevajalec iz angleščine in lektor. Prevajal je avtorje, kot so Lydia Davis, Dave Eggers, Jonathan Franzen in Taiye Selasi, za svoje prevajalsko delo pa je prejel nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca leta 2017. Leta 2016 je izšel njegov pesniški prvenec, zbirka Tatar, za katero je bil nominiran za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Jeseni izide njegov romaneskni prvenec z naslovom Mamuti.
Samo Kutin (1982) je samouk, raziskovalec zvoka, izdelovalec glasbil in eden vidnejših improvizatorjev slovenske scene. Znan je po rabi nekonvencionalnih inštrumentov, bodisi tistih, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, ali doma narejenih zvočil. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga lahko vidimo na nastopih eksperimentalne improvizacije. Vodi glasbene delavnice za otroke, ustvarja glasbo za pravljice in gledališča in med drugim sodeluje v glasbenih skupinah Samo Gromofon, Salamandra salamandra in Širom.
Brez vstopnine
Osmo/za ob 20:00: IZID Šum#9: E X I T o r D I E
Izid številke bo pospremilo predavanje Miroslava Griška. Uvod bo pripravil Marko Bauer.
V tokratni izdaju revije Šum lahko berete o avtizmu in nevrodivergenci kot izhodu iz nevronormativnosti; Laruellovem izhodu iz filozofije; ksenobudizmu kot strategiji izhoda; kapitalizmu, smrti in sveti vojni; nožih in nožnicah; postajati-truplo koreografiji umirajočega telesa v računalniških igrah; fotografiji in smrti; hekanju umetniške scene; čustvih in kapitalizmu … + ekskluzivni intervju s pisateljem in avtorjem bloga Three Pound Brain R. Scottom Bakkerjem, ki na podlagi sodobnih nevroznanstvenih raziskav in v kontekstu “semantične apokalipse”, s katero nas soočajo pametne tehnologije in big data, gradi temelje nove teorije postintencionalnosti.
ŠUM#9 | EXIT OR DIE | Pišejo: R. Scott Bakker • Marko Bauer • Robert Bobnič • Arran Crawford • Matt Colquhoun • Dominic Fox • Miroslav Griško • Kazimir Kolar • Primož Krašovec • Voranc Kumar • Patrick Steadman • Andrej Škufca
Na dogodku bodo na voljo brezplačni izvodi Šum#9 za vse udeležence!
ŠUM#9 izhaja s podporo koproducentov & partnerjev:
Društvo Galerija Boks • Društvo Igor Zabel • Galerija Kapelica • Galerija Miklova Hiša • Galerija Škuc • Mednarodni grafični likovni center • Mestna galerija Ljubljana • Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova • Umetnostna galerija Maribor • Zavod Celeia Celje, Center sodobnih umetnosti • Aksioma • Osmo/za • Riko
Galerija Kapelica ob 20:00: Betina Habjanič: Ljubezenski akt - inverzija
Performans
Da se je mogoče prehranjevati z rastlinami in živalmi, z ljudmi pa ne, odpira nadvse pomenljiv vpogled v sistem vrednot, v katerih je smrt enih ali drugih radikalno različna. Intervencija sodobne potrošniške kulture, ki ureja razlikovanje smrti, je posledica antropocentričnega razumevanja sveta, v katerem se etika rastlin, živali in ljudi utemeljuje skozi funkcionalizem prehranske verige. V imenu funkcionalnosti smo ljudje izumili vrsto tehnik, s katerimi so živi organizmi razkosani do nerazpoznavnosti, dizajnirani in zapakirani v produkte ter s tem razosebljeni do ravni gole materialnosti. Produkti iz živali in rastlin ustvarjajo vtis močne notranje logike, ki se kaže kot narava stvari: kot da bi živali in rastline umrle naravne smrti oziroma kot da so prostovoljno umrle, da bi lahko živeli drugi. Ta preprosta tehnicistična operacija, ki ubijanje rastlin in živali spremeni v prehranski krogotok, ustvari označevalno mrežo, s katero dobijo rastline in živali, spremenjene v hrano, simbolno telo – so še žive, vendar izključene. Naenkrat imamo opraviti z dvema različnima oblikama smrti, naravno in simbolno: smrt posameznega bitja in smrt kot del prehranskega sistema. Performans 'Ljubezenski akt: inverzija' se dogaja natančno med obema smrtma.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Literarni večer: Obračun – Irena Zagajšek (predstava)
Uspešna pisateljica Diana se vrne v rodni kraj in na literarnem večeru odgovarja na vprašanja. Pod navidezno lahkotnostjo pogovornega večera, se pred gledalci razpleta tragična pripoved ženske, ki je v občutljivih najstniških letih doživljala zlorabe v družini. Toda Diana ne pristine na vlogo žrtve, ampak se ji upre z orožjem, ki ga najbolje pozna – s peresom in papirjem. Potem se vrne v rodni kraj... "Tudi, če gledam z njegovega stališča je bilo to dejanje, tudi zanj, ponižujoče". Ob koncu predstave sledi pogovor s pedagogi in igralci Studia bratov Vajevec.
Kinoteka:
19:00 Kino-integral: Postaja DIVA/SCCA-Ljubljana
Paradigma (Paradigm), Terry Flaxton, VB, 2018, različni digitalni formati, barvni, 9', bd
Moje delo se je zdaj spremenilo – še vedno uporabljam digitalno zajemanje slike, a tokrat zato, da oblikujem osnovo za abstrakcijo, tako da z manipulacijo in abstrakcijo digitalne slike ustvarim simfonično rabo časa in gibanja.
Gre za prvi del novega 10-delnega dela, imenovanega Laniakean Paradigm. Terry Flaxton Terry Flaxton bo za Kino-integral kronološko, po desetletjih, komentiral svojo kinematografsko in video prakso.
Na ogled bodo odlomki iz videov iz 70. let: Presentiments, Talking Heads; 80. let: Prisoners, Eurythmics, On Video. TV or not TV, The World Within Us; 90. let: Zagorsk; iz leta 2000: One Second to Midnight, In Other People's Skins, Carnivals, Un Tempo Una Volta, In Re Ansel Adams, Roberto Schaefer Masterclass.
21:00 Kino!: Preboji
Ne glej mi v krožnik (Ne gledaj mi u pijat), Hana Jušić, Hrvaška/Danska, 2016, DCP, 1.85, barvni, 105', svp
Marijanino življenje se vrti okrog njene družine, pa naj ji je to všeč ali ne. Vsi živijo skupaj, stisnjeni v majhnem stanovanju, in gredo eden drugemu na živce. Nekega dne oče doživi infarkt in ostane priklenjen na posteljo, zato mora Marijana prevzeti vlogo družinskega vodje. Da bi stvari delovale, mora zdaj opravljati dve službi, mati in invaliden brat pa ji nista posebej v pomoč. Ko se Marijana znajde na robu živčnega zloma, poišče uteho v spolnih odnosih z neznanci, a ji to zgolj vzbudi željo po novih izkustvih. Odločitev, kaj bo storila z vso to novo svobodo, se izkaže za sila težko.
Ob izidu nove številke revije KINO! se nam bo na filmski projekciji pridružila režiserka Hana Jušić.
Z avtorico se bo po projekciji pogovarjala urednica revije KINO! Maja Krajnc.
Kinodvor:
17:00 Louise pozimi (Louise en hiver), Jean-François Laguionie / Francija, Kanada / 2016 / 75'
Z nami bo tudi Zavarovalnica Triglav, pokrovitelj Kinodvora.
Nekega večera ob koncu poletja Louise spozna, da je zadnji vlak sezone odpeljal brez nje. Stara gospa se nenadoma znajde povsem sama na zapuščenih ulicah malega obmorskega letovišča. Vreme se naglo slabša in morje se začne nevarno dvigovati. Na videz krhka Louise se mora poleg tega spopasti še s svojimi spomini, ki ne bi mogli najti boljšega trenutka, da priplavajo na površje.
Kinodvorišče ob 21:30: Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach, Igor Zupe / Slovenija / 2018 / 52'
V prisotnosti filmske ekipe. RAZPRODANO!
Film o prvem uradno izdanem domačem albumu skupine Laibach iz leta 1985. Čeprav je bilo ime skupine v Ljubljani takrat politično prepovedano, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj.
Komuna:
18:45 Klub zadovoljnih žensk (Book Club), komedija, Bill Holderman, ZDA, 104'
20:45 Jurski svet: Padlo kraljestvo (Jurassic World: Fallen Kingdom), akcijska zf pustolovščina, Juan Antonio Bayona, ZDA, Španija, 128'
Prikaži Komentarje
Komentiraj