Veličastni ponedeljek

Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: Croatia Takeover: Jah Billah & Rasta Altitude Sound (R.A.S.) aka Keso Selecta

Glasba izven:

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine ob 20:00: 5. Slowindova pomlad 2018 Interieur

Vstopnina: 10, 5 EUR (dijaki, študenti, upokojenci, nezaposleni)

5. Slowindova pomlad 2018 – Intérieur
2. koncert
ponedeljek, 28. maj 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Godalni kvartet Kairos (Berlin)
Slowind

Spored:
Intérieur
Aurel G. Stroe (1932–2008): Quintandre (Hommage à Varèse) (1984) za pihalni kvintet
Xiaoyong Chen (roj. 1955): Godalni kvartet št. 3 (2011)
* * * *
Georg Friedrich Haas (roj. 1953): Godalni kvartet št. 5 (2007)
Sebastian Stier (roj. 1970): Intérieur (1993) za flavto, oboo, klarinet, violino, violo, violončelo in kontrabas

Kairos Quartett
Stefan Häussler – violina
Wolfgang Bender – violina
Simone Heilgendorff – viola
Claudius von Wrochem – violončelo

Slowind
Aleš Kacjan – flavta
Matej Šarc – oboa
Jurij Jenko – klarinet
Metod Tomac – rog
Paolo Calligaris – fagot

Gost
Miha Firšt – kontrabas

Kavarna Kino Šiška ob 21:00: Impronedeljek

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.

V domačem vzdušju naše kavarne navezujemo, krepimo in vedno znova obnavljamo stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse. Začetna postava: Tea Vidmar – vokal Tena Novak Vincek – violina Ivan Marincel – pozavna Damir Prica Kafka – saksofon, klavir Roko Crnić – bas Nino Mureškič – tolkala Organizacija: Kino Šiška.

Brez vstopnine

Prulček ob 21:00: Kralj Meteorit & A-Steroidi v Prulčku 2

Z novima tolkalcema je njihova glasba še bolj agresivna, a tudi bolj ritmična in plesna. Kot vedno bo prisoten tudi DJ Çelik, KRALJ pa vas bo s svojimi sporočili iztrgal iz simulacije, v katero so vas skušali ukleniti razni plačanci, in vas skozi vesolje popeljal nazaj na trdna tla.

Teater, razstave, predavanja...:

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 17:00: Projekcija uprizoritve "Art"

Projekcija uprizoritve "Art" sodobne francoske avtorice Yasmine Reze v režiji Žarka Petana, ki se je v izvirni zasedbi Aleša Valiča kot Marca, Jerneja Šugmana kot Sergea in Bojana Emeršiča kot Yvana na repertoarju obdržala kar dve desetletji. Vstopnina je namenjena podpori Sklada Jerneja Šugmana.

Veliki oder ob 19:00: Psica

Režiser Árpád Schilling
Besedilo Árpád Schilling in Éva Zabeezsinszkij, na podlagi igralskih improvizacij
Nada je stara osemintrideset let in je samska. Na vaški železniški postaji čaka na vlak. Na tej postaji se zbere več moških, ki prav tako potujejo. Prisotnost ženske močno vpliva nanje, zbudi spomine na dobre in slabe izkušnje, ki so jih imeli z ženskami v svojem življenju, prikliče pretekle in sedanje konflikte z njihovimi materami, očeti in dekleti. Vsak ima svojo zgodbo, svoj razlog, zakaj je postal to, kar je.

Osrednja tematika igre Árpáda Schillinga in Éve Zabeezsinszkij je vloga ženske v družbi, kar je neločljivo povezano z vprašanjem vloge moškega v družbi. Kaj naj moški počne s svojim testosteronom, ko mu ni več treba loviti po gozdovih? In kaj naj počne ženska, če lahko opravlja enak poklic kot moški? Ali se lahko odloči, da noče imeti otroka? Ali se lahko odloči, da želi živeti kot moški? Kaj pa moški, ki želijo ostati doma s svojimi otroki in so srečni, da njihova žena dela? Ali to pomeni, da niso moški? Kaj od tega je dejansko dovoljeno v patriarhalni družbi? Kakšni so odzivi, strahovi in pričakovanja?

Predstava je potovanje v prostoru in času. Brez scenografije in brez okrasja. Samo igralci na odru in zgodbe dramskih likov, ki jih igrajo.

Veliki oder ob 20:00 Pogovor z ustvarjalci uprizoritve Psica

mala drama ob 21:00: Deklica s strunami

Prireditelj: SNG Drama Ljubljana

Deklica s strunami (2018) je sodobna dramska opera o violinistki, ki potuje z vlakom po Evropi. Med vožnjo in na postajah se izriše zgodba njenega življenja; od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki še zmeraj išče svoj prostor pod evropskim nebom, potem ko je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.
Intimna drama na ozadju družbenega dogajanja v sodobni Evropi poteka na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

Levi oder ob 22:00: Solzice

Solzice, obljuba in darilo.
"Pekel je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nehote stisnilo srce." Solzice, kot obljuba na dnu globeli, v samem jedru Pekla prebivajo kot sladko darilo, kot tiha prisega mami:
"Sedaj nisem več otrok."
"O peklu sem čul govoriti starše, ki so me učili prvih krščanskih resnic, o peklu sem slišal pripovedovati v cerkvi, ko sem začel hoditi tja in se držal matere za janko."
Premišljujemo, objokujemo in se srčno veselimo, ko se nam zarišejo podobe radosti in grenkobe iz časa odraščanja. Spomin na mamo in očeta; ali zevajoča luknja v spominu nanju. Spomin na rojstvo brata ali na smrt starih staršev. Spomin na pogrebno vežico, na tresoče se sorodnike, ki ne morejo sprejeti smrti svojca. Spomin na brata, ki zvedavo pogleduje proti nasmejanim obrazom mladoporočencev. Spomin na mater, ki leži v postelji in poskuša zaspati, v skrbeh, kaj bo jutri.
"Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev solzice, pa jih nikjer več ni."
Solzice kot obljuba in kot darilo. Kot obljuba, da nismo več otrok. Kot obljuba, da smo sedaj zmožni poskrbeti za družino. Darilo za očeta, ki utrujen prihaja domov in ne dolgo za tem ponovno odide. Darilo za mlajšega brata, ki se še brezskrbno igra na dvorišču. Darilo za mladost, od katere se poslavljamo in se ji zahvaljujemo. "Solzice in Pekel – kako čudne reči so to."
Bolj premišljujemo o solzicah, manj govorijo o neki določeni izkušnji v temačni, vlažni hišici globoko na slovenskem podeželju in vedno bolj o fragmentu slehernikove zgodbe.
"S kakšno vznesenostjo sem sedel v svoji sobi in čakal, da pride. Da pride in me poljubi v slovo." Otrok, ki se sprašuje o pravičnosti sveta. Otrok, ki sprašuje očeta, zakaj tako ravna, in mama, ki se trudi razložiti sinu, zakaj Bog dopusti, da se poštenim ljudem dogaja krivica. Pes, ki se izgubi v gozdu, in žalostna družina, ki ga išče dolgo v noč. Vas, ki med bitjem cerkvenega zvona počasi izginja v plamenih, dokler zvonjenje ne preneha, ko cerkev v celoti objamejo zublji.
"Kakšna utesnjenost, kako silna histerija, kako globoka bolečina je prebadala moje otroško srce, ko je ni bilo, ko je prišla kasneje ali ko ni mogla priti zaradi drugih obveznosti…"
Solzice niso ne obljuba ne darilo. Solzice so le nežne rože, ki rastejo na dnu Pekla.

1. MGL (Veliki oder) ob 19:30: Orlando

Muzikal

Drago Ivanuša: Orlando
Po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf , 2017
Krstna uprizoritev
režiserka Barbara Hieng Samobor

Knjigo, po kateri je nastal libreto za naš novi mjuzikel, je žanrsko skoraj nemogoče opredeliti. Avtorica sama jo podnaslovi z "biografija" in njena proza resnično ves čas vztraja v maniri biografskega zapisa. Mnogi znanstveniki delo uvrščajo med primerke magičnega realizma. Roman bi zlahka zdržal tudi primerjavo s politično obarvanimi besedili. Obenem se ponuja kot izhodišče za različne sociološko-psihološke študije. Tematika je povzročila neznansko veliko teoretičnih študij, a še najbolj točna je verjetno definicija Nigela Nicolsona, ki pravi, da je Orlando "najdaljše in najbolj očarljivo ljubezensko pismo v zgodovini literature".
Orlando potuje skozi čas.
Zgodba se prične v renesančni Angliji, ustavi pa se tristo let kasneje. Orlando je ves čas z nami, doživlja najrazličnejše spremembe, a postara se le za kakšnih dvajset let.
Fantazija je pomembnejša od realnosti.
Življenje je sen. Ta, ki nam ukrade sanje, nam ukrade življenje.
Na poti med stoletji se Orlando sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I. in kraljico Viktorijo.
Svet se spreminja in spreminja se tudi Orlando. Le dve stvari ostajata nedotaknjeni: pesniška žilica in plemenit značaj.
Znotraj repertoarja, ki je večinsko osredotočen na intimistične teme, sta zasnova libreta in režijski koncept Orlanda njegov najskrajnejši poskus: s pomočjo glasbe pričarati nekaj na prvi pogled neuresničljivega, prikazati nekaj na prvi pogled očem nevidnega.

Mestno gledališče ljubljansko ob 20:00: Življenje kot delo

Komedija

Hanoh Levin: Življenje kot delo
Maalehet hajim, 1981
Črna komedija
Premiera: 14. december 2017
Noč je. Jona in Leviva Popoh, zakonca v poznih petdesetih, ležita v postelji. Leviva mirno spi in sanja, Jona pa se buden predaja malodušnim mislim. Občutek ima, da je zapravil svoje življenje, in prevzame ga silovita želja, da bi ga korenito spremenil, dokler je še čas. Grobo prebudi svojo ženo in oznani, da jo po tridesetih letih zakona zapušča. Sledi neusmiljen spopad dveh, ki se po dolgih letih skupnega življenja poznata do obisti. Naveličanost, nakopičene zamere in zavedanje o človekovi minljivosti sprožijo plaz očitkov, zmerjanja, obtoževanj in žalitev, seveda pa tudi izraze globokih nežnosti in skrivnostnih prepletenosti. Medsebojno obračunavanje je mestoma grenko-sladko, večinoma pa boleče okrutno. Izrečeno je vse tisto, kar si drug o drugem dostikrat mislimo, a zelo redko povemo. Levin skozi živ in prepričljiv besedni dvoboj mojstrsko in subtilno razgrinja tudi številna kompleksna vprašanja
o smislu človekovega bivanja v bližini neizogibne smrti. Ko se zakoncema kasneje v igri pridruži osamljeni znanec, njuno zvezo vsaj za hip uzremo s povsem drugačne perspektive …
Hanoh Levin je ena najpomembnejših osebnosti sodobne izraelske dramatike in gledališča. V svojem kratkem življenju (umrl je leta 1999, star 56 let) je ustvaril okrog 60 dramskih del, nekatera je zrežiral sam. Pisal je tudi prozo in poezijo. Po svetu najbolj znani sta njegovi igri Rekviem, ki ga je pred nekaj leti v MGL režiral Matjaž Zupančič, in Življenje kot delo, ki v Studio prihaja novembra.

- - -

Poligon -> kreativni center ob 18:00: Otvoritvena okrogla miza: Umetna inteligenca in pravo

Križišče, kjer se srečujeta tehnologija in pravo, postaja vse bolj zanimivo. Z namenom, da raziščemo pravne okvire in možnosti prilagajanja prava tehnologiji, ter kako s pomočjo tehnologije poenostaviti naša življenje, ko se srečamo s pravnim sistemom, Ljubljana Legal Hackers 28. maja pripravljamo otvoritveno okroglo mizo Umetna inteligenca in pravo. Na okrogli mizi bomo gostili strokovnjake, ki delujejo na področju umetne inteligence oziroma prava v Sloveniji:
- doc. dr. Aleksander Sadikov, docent Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki raziskuje podatkovno analitiko in umetno inteligenco
- Leon Recek, svetovalec Ustavnega sodišča Republike Slovenije, nekdanji strokovni sodelavec Vrhovnega sodišča, ki se v pretežni meri ukvarja s kazenskim pravom in človekovimi pravicami
- mag. Mitja Podpečan, odvetnik v odvetniški pisarni Jadek & Pensa, specialist za področje gospodarskega in civilnega prava, ki je strokovno aktiven na področju novih tehnologij
- Rihard Jarc, direktor visoko tehnološkega podjetja Algoritmik d.o.o, ki nudi programske rešitve na osnovi umetne inteligence in strojnega učenja (https://algoritmik.si/).

KOŽ ob 18:00: Dr. Borut Ošlaj: Evtanazija

Predavanje

Ob pojmu evtanazije se že dlje časa bijejo strasti in prav nič ne kaže, da bo v prihodnje kaj drugače. Ker se naša življenjska doba nenehno podaljšuje, hkrati z njo pa žal narašča tudi verjetnost številnih neozdravljivih kroničnih obolenj, bodo pobude za legalizacijo evtanazije le še pridobivale na intenzivnosti. Dr. Borut Ošlaj s Filozofske fakultete UL je član državne komisije za medicinsko etiko. V sodelovanju z gibanjem Svetovni etos Slovenija.

Brez vstopnine

Arhitekturna galerija DESSA ob 18:00: Okrogla miza Naši spomeniki in javna plastika

Okrogla miza

Okrogla miza z naslovom Naši spomeniki in javna plastika v prostoru in na papirju se ukvarja s problematiko spomenikov in o plastiki v javnem prostoru. Pogovor organizirajo Društvo arhitektov Ljubljane in Društvo likovnih umetnikov Ljubljane ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

V uvodnem delu bo Jurij Kobe odprl nekatera vprašanja današnjega odnosa do spomenikov in javne plastike v urbanem prostoru, Martina Lipnik pa bo spregovorila o veljavni zakonodaji, ki zadeva to področje oblikovanja prostora.

Klub Daktari ob 19:00: Tretji pogovor v ciklu Zbranost za znanost

Kinodvor:

19:00 LBJ, Rob Reiner / ZDA / 2016 / 98'

Woody Harrelson v svoji večplastni upodobitvi kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona razkrije tako njegove izjemne pogajalske spretnosti kot osebne negotovosti. Film Roba Reinerja osvetljuje politikovo kariero v zgodnjih šestdesetih ter njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah.

21:00 Fantastična ženska (Una mujer fantástica), Sebastián Lelio / Čile, ZDA, Nemčija, Španija / 2017 / 104'

Dobitnik letošnjega oskarja za najboljši tujejezični film je zgodba o ženski, ki se mora boriti za pravico, da je lahko tisto, kar je. Kompleksna, močna … fantastična ženska.

Mala dvorana ob 20:00:

Družinska zadeva (Mia oikogeneiaki ypothesi), Angeliki Aristomenopoulou / Grčija, Avstralija / 2015 / 87'

Intimen portret grške glasbene družine, ki jo povezuje ljubezen do glasbe.

Komuna:

18:30 Fantastična ženska (Una mujer fantástica), drama, Sebastián Lelio, Čile, ZDA Nemčija, Španija, 104'

20:30 Solo: Zgodba Vojne zvezd (Solo: A Star Wars Story), akcijski domišljijski spektakel, Ron Howard, ZDA, 135'