Zviška na torek!

Drugačne umetnosti:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri?

 

Jalla Jalla ob 20:00: Retro game night aka Acine igrice! Ob 8-bit melodijah se bomo prepustili čokatim pikslom.

 

Menza pri koritu ob 21:30: Zavod Svete Cecilije predstavlja: AUDIO KAYAK & FREE JAM. Konceptualni temelj je ideja o menjajoči zasedbi različnih glasbenikov, ki se v interakciji spustijo v raziskovanje možnosti, ki ji ponuja področje netipičnih glasbenih izrazov. Zasedba: Jaka Hawlina (trobenta) + Jaka Ropret (bas kitara) + Boštjan Perovšek (eden najvidnejših ustvarjalcev elektronske eksperimentalne glasbe)

AUDIO KAYAK & FREE JAM

Jaka Hawlina (trobenta) in Jaka Ropret (bas kitara) razvijata evolutivni kontrapunkt že četrt stoletja, z uporabo naključnih ali načrtnih zvočnih ambientov za katerih dodano vrednost bo tokrat poskrbel mojster Boštjan Perovšek na živi elektroniki (pa tudi sicer). Drugi del včera bo namenjen kolektivni improvizaciji zgoraj omenjenega tria, kateremu se bodo pridružili člani in simpatizerji Zavoda Svete Cecilije (Orev, Lars, Ugo Kiky, Seaver in drugi…).

Jaka Hawlina je glasbeno izobražen doma, v družinskem bendu, glasbena šola mu je dala predvsem lepši ton in potrebo po novem inštrumentu – trobenti, ki pa je, ker se je to dogajalo davno, že zgaran. Nekateri ga pikro kličejo profesor, saj to zares ni, čeprav je s tem poslom družini prinesel še največ denarja. No, kaj naj tako raztreščen osebek torej počne? Improvizira. Le ta tehnika mu omogoča, da se naslanja na podboj vrat, za katera nikoli ni našel ključa in na katerih piše muzika, ampak z velikim M.

–

Jaka Ropret je izpopolnjen vsestranski basist, kontrabasist in persefonist, ki se zna izrazati v mnogokaterih glasbenih estetikah in obenem preseze njihove okvire. Njegov način igranja svobodne improvizirane glasbe obsega široko zvočno paleto, pri kateri izkorišča vse možnosti bas kitare vključno z manj običajnimi. Naslanja se na mojstrstvo instrumenta, trajno iskanje novih zvokov in načinov izdelave. (Ludovic Laurent – Testoris). živi in dela v Parizu, na koncertu pa mu se bodo pridružili prijatelji iz Slovenije, s katerimi redno sodeluje v sklopu Zavoda Svete Cecilije.

Boštjan Perovšek je glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov, ki sklada eksperimentalno, elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebno žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ki izvaja eksperimentalno glasbo in nastopa samostojno. Poleg tega ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske inštalacije. Deluje tudi kot oblikovalec zvoka za film in video. Izdal je več CD-jev, samostojno in s skupino SAETA. Izdal je tudi vinilni LP „Bio, Industrial Acoustica (green)“ na katerem se nahajajo skladbe iz opusa bioakustike in urbanega hrupa.

Eno pomembnejših področij njegovega ustvarjanja je spajanje znanosti in umetnosti. Rezultat takega ustvarjanja je skladba “Stenice, mrož in vrata plešejo kolo / Bugs, a Walrus and the Door are Dancing in a Circle”, ki je bila uvrščena v selekcijo “Ars Acustica 1995-1996 Listening Proposals” Evropske zveze radijskih postaj (EBU) in bila predvajana v okviru programov “Radio Ars Acoustica”

Prepoznaven pa je tudi na področju kreiranja zvočnih prostorov (soundscapes) za javne prireditve, muzeje in galerije. Je prejemnik častnega Valvazorjevega priznanja za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev za leto 2013, Priznanja od leta 1998 podeljuje Slovensko muzejsko društvo.

Vstopnina:3€.

 

Muzične umetnosti:

 

KD Španski borci ob 19:30: Koncertni cikel SiBRASS 2017

Klasična glasba

Društvo SiBRASS pripravlja v torek, 24. oktobra 2017 ob 19.30 v veliki dvorani Centra kulture Španski borci tretjega od cikla štirih koncertov, na katerih imajo trobila osrednjo vlogo. Svečana otvoritev serije in svojevrsten poklon nekdanjih študentov profesorju Antonu Grčarju je bila januarja, prav tako Recital, Jeroena Berwaertsa in Krizstine Fejes, ki je prinesel intimno doživetje komornega muziciranja. Tokrat pa se bo SiBRASS kvintet v Španskih borcih predstavil z demonstracijo briljantnega zvoka kombinacije vseh trobilnih glasov. V ospredju bodo dela naslednjih skladateljev: Johann Sebastian Bach, Uroš Rojko, Michael Kamen, Enrique Crespo, Joseph Horowitz, Kevin McKee, Bojan Adamič, Jože Privšek, Ati Soss in William Christopher Handy. Zadnji iz cikla koncertov pa bo v nedeljo, 3. decembra 2017 ob 19.30 v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani.

Kvintet sestavljajo: trobenti Franc Kosem in Jure Gradišnik, rog Mihajlo Bulajić, pozavna Mihael Šuler in tuba Johannes Ogris.

Koncertni cikel so omogočili: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS, Inotherm d.o.o., Slovenska filharmonija. Medijska podpora: ARS - 3. program Radia Slovenija, Slovenski glasbeno informacijski center SIGIS.

Trobilni kvintet SiBRASS je nastal jeseni leta 2011 na pobudo solistov Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V njem igrajo trobentača Franc Kosem (Slovenska filharmonija, Akademija za glasbo v Ljubljani) in Jure Gradišnik (Simfonični orkester RTV Slovenija, Akademija za glasbo v Ljubljani), pozavnist Mihael Šuler in rogist Mihajlo Bulajić (oba Simfonični orkester RTV Slovenija) ter tubist Johannes Ogris (učitelj tube na deželni glasbeni šoli v Celovcu in svobodni umetnik).

SiBRASS svoj repertoar oblikuje z deli uveljavljene literature originalnih kompozicij in priredb ter preudarno skrbi za kontinuiran nastanek in uveljavljanje del slovenskih skladateljev.

Sestav so v svoje programe doslej povabili Narodni dom Maribor, Ljubljana Festival, Zavod Celeia, Sokolski dom Škofja Loka, njihovo koncertiranje po Sloveniji pa je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Posebej gre izpostaviti naslednje dosežke: v marcu 2015 nastop za Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev v sklopu festivala 30. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem so premierno izvedli na njihovo pobudo nastala dela skladateljev Andreja Missona, Nevilla Halla, Janija Goloba, Božidarja Kosa in Uroša Rojka; oktobra 2015 gostovanje na otvoritvenem koncertu festivala Weingartner Junge Kunstler Musiktage, na katerem so z njimi kot solisti nastopili trobentača Simon Höfele in Reinhold Friedrich ter pozavnist David Friedrich; zelo uspešna slovenska turneja v marcu 2016, ko je z njimi ponovno gostoval svetovno znani trobentač Reinhold Friedrich. Osrednji element sodelovanja z njim je kompozicija za solo trobento in trobilni kvintet z naslovom Tangle, ki jo je na njegovo pobudo napisala eminentna slovenska skladateljica Nina Šenk, ta skupni projekt pa uspešno zaokroža posnetek, uvrščen na obširno izdajo skladateljičine avtorske glasbe pri založbi ZKP RTV SLO.

Trobilci zasedbe SiBRASS zelo uspešno izvajajo poseben projekt Trobilni kraval - Živalski karneval, s katerim na domiseln način promovirajo trobila in komorno muziciranje pri najmlajšem občinstvu, hkrati pa redno snemajo za arhiv RTV Slovenija.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Grigorij Sokolov, klavir

Klasična glasba

Program:
Ludwig van Beethoven, Sonata št. 27 v e-molu, op. 90
Ludwig van Beethoven, Sonata št. 32 v c-molu, op. 111
*
Grigorij Sokolov sodi v pianistično elito. Na svoj izjemni dar je opozoril že pri rosnih dvanajstih, zaradi političnih razmer tedanje Sovjetske zveze pa se je na svetovnih koncertnih odrih dokončno uveljavil šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po naravi zadržan in skromen živi odmaknjeno od zvezdniških vzorcev – kar ni neposredno povezano s (po)ustvarjanjem glasbe, ga ne zanima. Njegov edinstveni pianistični slog odlikujejo muzikalna zrelost, izrazna moč, presenetljiva izvirnost izvedb, popoln tehnični nadzor. Sokolov svojstveno komunicira s klavirjem; iz njega izvablja nepredstavljivo bogastvo tonskih barv in dinamičnih odtenkov – tisto, kar čuti. V zahtevi po izražanju najintimnejših čutenj poglobljeno raziskuje povsem mehanske lastnosti inštrumenta in išče možnosti za nadaljnje izboljšave. Dosledno predan glasbi tlakuje njeno neodvisno pot: koncertira le še na solističnih recitalih, snemanjem se je odpovedal.

Po Mozartu in Schumannu se z novo sezono podaja v raziskovanje dveh Beethovnovnih sonat, ki po mnenju poznavalcev zaključujeta skladateljevo srednje in pozno ustvarjalno obdobje.

Vstopnina: 16, 18, 21, 24, 14* €

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 19:30: Rabbit Rabbit feat. Carla Kihlstedt, Mathias Bossi & Jeremy Flower

Brezkompromisen cikel Lost City – Songs from a Changing Sea

Carla Kihlstedt, glas, klavir, violina;

Matthias Bossi, glas, bobni, klavir;

Jeremy Flower, glas, kitara, elektronika

Rabbit Rabbit Radio je duo Carle Kihlstedt in Matthiasa Bossija. Skupaj sta ustanovna člana Sleepytime Gorilla Museum, Tin Hat, 2 Foot Yard, Causing a Tiger, The Book of Knots in Fred Frith's Cosa Brava. Zaradi ljubezni do umetniške in ljudske pesmi, industrijske in improvizirane glasbe ter ganljivih balad so njune pesmi surove, lepe, redke in bogate. Na tej evropski turneji se jima bo pridružili Jeremy Flower (David Krakauer's Ancestral Groove) na elektroniki in kitari.

Izvajali bodo novo uvodno skladbo in brezkompromisen cikel Lost City – Songs from a Changing Sea, pesmi iz spreminjajočega se morja – raziskovanje stanja naših oceanov.

Vstopnina: 14, 9* EUR

 

Prulček Bar ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Smet

Tilen Stepišnik – kitara

Miha Erič – ustna harmonika

Tilen Stepišnik in Miha Erič sta dva profesionalna glasbenika, ki poprimeta za številne instrumente in prav nobena zvrst jima ni tuja. Igrata v mnogih zasedbah in sodelujeta s številnimi glasbeniki.

Sledil bo Celični jam.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Komuna ob 21:00: sonica series xxi – LAWRENCE ENGLISH

Mojster ambientalnih zvočnih krajin, prepletenih s politično napetostjo današnjega časa.

V zadnjih desetih letih je Avstralec Lawrence English, glasbenik, pisec, založnik in kurator, postal eno vodilnih mednarodnih imen na področju terenskih posnetkov, elektroakustične in ambientalne glasbe. Odlikuje ga izreden smisel za kreiranje ekspresivnih zvočnih krajin, v katerih členi našo percepcijo zvoka in prostora ter nas pelje v samo srčiko zvoka, ki ga pojmuje skozi politiko poslušanja. Dela in nastopa po vsem svetu, od Antarktike do Japonske. Njegovi posnetki odražajo oseben pristop, ki ga zaznamuje izpiljena tehnika in subtilno sledenje premenam zvoka.

Je lastnik založbe Room40, ki je izdala nekaj najboljših ambientalnih albumov vseh časov, npr. Keitha Fullertona Whitmana in Tima Heckerja. Sodeloval je z vodilnimi imeni na področju elektroakustične glasbe in zvočne umetnosti, z ustvarjalci, kot so DJ Olive, David Toop, Stephan Vitiello, Akio Suzuki, Liz Harris (Grouper) in Francisco Lopez

Za svoj letošnji album Cruel Optimism pravi, da je protest proti begunski krizi, Donaldu Trumpu, uporabi zvočnih orožij in vsemu, kar nam napoveduje prihodnost, h končnemu izdelku pa so med drugim pomembno prispevali nekdanji član gromke zasedbe Swans Thor Harris in dve tretjini dragulja improvizirane godbe, tria The Necks.

Zaradi svetlobnih učinkov epileptikom obisk dogodka odsvetujemo.

Organizacija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti v koprodukciji s Kinom Šiška.

Na dan 10 €

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Rent, muzikal

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 od 20:30: Večer Novega v Novi 10ki #1, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Paviljon v MSUM ob 17:00: Sašo Kalan: AESTHETICS OF A DOWN / UNTITLED NO.3 (mixed media painting
Razstava je na ogled ta dan od 10h do 18h in je del programa razstave Peter Rauch: Paviljon

 

Moderna galerija od 17:00: MG+: Dušan Tršar: vodeni ogled

Kiparska razstava

Vodila bo Adrijana Petrič, Galeriaj Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Delni prenos retrospektivne razstave Dušana Tršarja iz Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki bo nato potovala še v Galerijo Murska Sobota.

Na retrospektivni razstavi, ki so jo ob umetnikovem življenjskem jubileju pripravili v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, so bila na ogled najpomembnejša dela Tršarjevega opusa, ki nastaja že več kot šestdeset let. V Moderni galeriji ponujamo izbor del iz obdobja med letoma 1966 in 1984.

To obdobje zajema dela v varjenem železu, v katerih umetnik prehaja iz realistične manire v oblikovanje vedno bolj shematiziranih oblik človeškega telesa. V drugi polovici šestdesetih let pa ustvarja silhuete iz lesenih lamel, žice in železnih palic, ki upognjene na zgornjem koncu ohranjajo spomin na človeško obliko. Sedemdeseta leta nato zaznamujejo skulpture iz fluorescenčnega pleksi stekla, ki ga umetnik osvetli z neonsko svetlobo. Zgradbo objektov in hladen industrijski značaj izbranega materiala umetnik dopolni z barvo, ki postaja vse bolj avtonomen element. V tem obdobju se je Dušan Tršar pridružil skupini mladih slovenskih ustvarjalcev, poimenovanih tudi "neokonstruktivisti", med katerimi so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne ter kasneje pridružena Vinko Tušek in Slavko Tihec. Umetnike so povezovali sorodni metodološki pristopi v gradnji prostorskih struktur, konstruktivistična in minimalistična načela oblikovanja ter uporaba sodobnih materialov. Od druge polovice sedemsedetih let pa skulpture postajajo vedno bolj monokromne, kar poudarja transparentnost del in dovoljuje pogled skozi njih. Zaključno fazo tega obdobja predstavljajo dela, v katerih je pleksi okvir zapolnjen z glazirano žgano glino ali bronastimi oblikami, ki postopoma prevladajo nad pleksi steklom.

Vstopnina: Odrasli: 5,00 EUR. Dijaki, študenti, upokojenci: 2,50 EUR. Skupine odraslih: 3,50 EUR. Skupine študentov, upokojencev, dijakov: 2,00 EUR. Družine: 10,00 EUR.

 

Galerija Kapelica ob 19:00: Maja Smrekar: 'K-9_topologija', vodstvo

Instalacija

Po uspešnem gostovanju projekta 'K-9_topologija' na mednarodnem festivalu za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica v Linzu, vam bo delo, ki je prejelo zlato niko, najvišje priznanje na področju sodobne raziskovalne umetnosti, predstavil umetniški vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan.

Postavitev s podnaslovom 'Cynomorpha' celostno uokvirja serijo projektov s krovnim naslovom 'K-9_topologija', v kateri Maja Smrekar tematizira vzporedno evolucijo človeka in psa ter kulturološka presečišča človeškega in živalskega, ustvarja pogoje za razmišljanje o družbi, ki bi temeljila na bolj uravnoteženem sobivanju človeka z ekosistemom, ki ga obkroža. Z nizom projektov, izvedenih v zadnjih štirih letih, Maja premišlja odnos človeka z nečloveškim drugim in nas sooča z distopično projekcijo prihodnosti, ki jo naseljujejo z biotehnološko intervencijo nadgrajene hibridne vrste s človeku enakovrednim družbenim statusom. Umetniška teza, ki ji sledimo v celotnem opusu, črpa iz biotehnoloških dejstev, obenem pa se v razmišljanjih o hibridnosti človeka in živali napaja iz mitoloških zgodb, vgrajenih globoko v nezavedno zahodne kulture.

'K-9_topologija' je pravo hibridno umetniško delo z globokim biopolitičnim sporočilom, ki odpira nove razsežnosti etičnim premislekom o biotehnološko oblikovanih oblikah življenja.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Je reformacije konec? (okrogla miza)

Podvprašanji Trubarkevega omizja sta:

• Kaj pomenijo sodobni odnosi med katoličani in protestanti?
• Kako je danes s temeljnimi reformacijskimi načeli?

Dogodek bo potekal v okviru ZVEŠ-evega festivala "Stati inu obstati fest 17" (Društva evangelijskih študentov Slovenije).

19:00 Prevajalca Andrej Pleterski in Špela Sevšek Šramel bosta predstavila svoja izbora uspelih prevodov v slovenski jezik, brez njih bi bila naša jezik in kultura siromašnejša. Vodi Petra Koršič.

 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, grad Fužine od 17:00: BIO 25: Malo, tako veliko

Konferenca

Letošnji BIO, 25. bienale oblikovanja: Daleč, tako blizu, se je podal na teren.

Poleg Ljubljane se odvija še v Grosuplju, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah in Piranu, torej tam, kjer živi večina prebivalcev Slovenije – na podeželju ter v malih in srednje velikih mestih.

Eno od njih je tudi Idrija. Mesto z zanimivo zgodovino in bogato kulturno dediščino se kljub uspešnemu lokalnemu gospodarstvu in tako rekoč polni zaposlenosti sooča z malim mestom znanimi izzivi – odseljevanje mladih, zamiranje mestnega jedra, pomanjkanje programa in občutek mrtvila.

Kako se lahko majhna mesta spopadejo s temi izzivi in postanejo velika v kakovosti življenja, ki jo nudijo svojim prebivalcem? O tem se bomo na zaključni konferenci BIO pogovarjali s strokovnjaki na področju urbanega razvoja in predstavniki slovenskih mest, v katerih se je odvijal BIO 25.

Program:

17.00 – 17.10 Uvodni pozdrav: Irena Majcen, Ministrstvo RS za okolje in prostor (ali Barbara Radovan, direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja)

17:10 – 17:20 UVOD
Maja Vardjan, MAO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Marko Peterlin, IpoP – Inštitut za politike prostora

17:20 – 17:50 Wessel Badenhorst, URBACT strokovnjak: Prenova mestnih jeder po Evropi

17:50 –18:20 Pogovor: URBANA REGENERACIJA V MALIH MESTIH
Bojan Sever, župan Občine Idrija
Alenka Korenjak, prostoRož

18:35 – 19:00 Maja Vardjan, 25. BIENALE OBLIKOVANJA: Daleč, tako blizu 

19:00 – 19:30 Pogovor: 25. BIENALE OBLIKOVANJA v Kočevju in Genterovcih
Lili Štefanič, direktorica občinske uprave Občine Kočevje
mag. Anton Balažek, župan Občine Lendava

19:30 – 20:00 Razprava in zaključek

Moderatorka konference: Nataša Briški

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

16:30 Jesenska filmska šola 2017: oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film: Otvoritev

Miklavž Komelj: Je Stalinov okus resnično glup? – K filmski poetiki Grigorija Aleksandrova

Naslov je povzet po verzu iz pesmi Tomaža Šalamuna, naslovljene na predavatelja tega predavanja po desetih minutah ogleda filma Grigorija Aleksandrova Volga, Volga. Ker predavatelj ta verz razume kot pesnikovo sporočilo, ki ga zavezuje k avtorefleksiji, bo poskušal v tem predavanju rapsodično spregovoriti o estetiki sovjetskega filmskega muzikala tridesetih let, neločljivo povezanega z imenom Grigorija Aleksandrova. V središče obravnave bo postavljen film Svetla pot, ki zavestno usmerja najbolj bebave malomeščanske fantazije, povezane z zgodbo o Pepelki in njenem princu, v nekaj, kar naj bi bilo revolucionarni cilj. Ob tem bo predavanje poskušalo odpreti nekaj načelnih vprašanj o specifikah sovjetskega humorja in socialističnega realizma.
Miklavž Komelj je pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar in teoretik, avtor številnih pesniških zbirk, člankov ter študij.

18:00 Jesenska filmska šola 2017: oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film

Bernard Eisenschitz: Dve revoluciji sovjetskega filma

Vedno se je zdelo, da gredo ideali oktobrske revolucije z roko v roki z revolucijo v umetnosti. Sovjetski film se je rodil iz Revolucije in je sam revolucioniral umetnost. Desetletja je predstavljal emblem prihodnosti filma. In revolucijo je vzel tudi za svojo tematiko: Oktober je postal zgodba za 20. stoletje. Ko se ozremo nazaj, sto let po Februarju in po Oktobru, osemdeset let po velikih čistkah leta 1937, se zdi, da je mogoč tudi drugačen pogled, ki prvega ne negira, temveč skupaj z njim stvari osmišlja v novi luči. Skozi viharje zgodovine je sovjetski film kot celota predstavljal barometer življenja dežele – navkljub vsej cenzuri in idealizacijam. Film ni razodeval le vsakdanjega življenja, temveč tudi notranje življenje Sovjetske zveze in njenih ljudi, njihova hrepenenja in njihove mite. Tudi to pa je zgodba za naš čas.
Bernard Eisenschitz je filmski zgodovinar, kritik, kurator, restavrator in dolgoletni sodelavec Francoske kinoteke.
Predavanje bo v angleškem jeziku.

19:00 Retrospektiva: 100 let oktobrske revolucije

Zora ruske revolucije + Konec Petrograda + Konec Sankt-Peterburga

Zora ruske revolucije (L'aurore de la révolution russe), anonimni avtor, Francija, 1913, 35mm, 1.33, čb, nemi, 38', bp
Glavni junak, sovražnik carizma, se pridruži revolucionarnemu gibanju in dobi nalogo, da ubije pomembnega državnega uradnika. Spodleti mu, ujamejo ga in ga pošljejo v sibirsko kaznilnico. Uspe mu pobegniti, vrne se domov in izvede še en atentat. Spet ga ujamejo in v zaporu naredi samomor.
Konec Petrograda, Vsevolod Pudovkin, SZ, 1927, 35mm, 1.33, čb, nemi (s posneto glasbeno spremljavo), 107', svp
Preprost kmečki fant prispe v Sankt Peterburg s trebuhom za kruhom. Usoda ga pripelje v tovarno, kjer vladajo težke, skoraj sužnjelastniške delovne razmere. Fant nevede pomaga pri aretaciji starega prijatelja z vasi, zdaj delavskega vodje. Ko poskuša popraviti napako, se zaplete v pretep, ki se konča z aretacijo, ta pa z vpoklicem v prvo svetovno vojno. Po treh letih vojskovanja se mladenič vrne pripravljen na revolucijo. Eden od filmov, ki jih je sovjetska oblast naročila za praznovanje prve desetletke oktobrske revolucije. Da bi ujel svečano premiero 7. novembra, je Pudovkin že med snemanjem, in nato v montaži, zgoščeval in tudi opuščal poteze svoje prvotne ideje epske freske o preobrazbi Petrograda v Leningrad. Ravno v tem zmanjšanem merilu pa mu je uspelo posredovati bolj osebno, celo lirično, doživetje posameznika – anonimnega in neopevanega, a zato nič manj herojskega akterja revolucije.

21:30 Retrospektiva: 100 let oktobrske revolucije

Oktober: Deset dni, ki so pretresli svet (Oktyabr: Desyat' dney kotorye potryasli mir), Sergej Eisenstein, Grigorij Aleksandrov, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 158' (16fps), svp 

Oktober je zadnji film v trilogiji zgodovinsko-revolucionarnih epov Stavka (1924) in Oklepnica Potemkin (1925), v kateri Eisenstein z novim filmskim jezikom prikazuje dogodke revolucije kot boleč in neizbežen »tektonski premik« v zgodovini, kar počne brez uporabe klasične pripovedi, psihologije ali izpostavljanja likov. Film velja za najambicioznejši sovjetski filmski projekt dvajsetih let prejšnjega stoletja. Kot Pudovkin se je tudi Eisenstein lotil Oktobra po naročilu za oktobrski jubilej, vendar pa je film zgrešil svečano premiero in prišel na sovjetska platna šele marca naslednjega leta. Poleg zahtevnosti ambiciozne produkcije, je film v zadnjem trenutku doletela še Stalinova zahteva, da je iz njega v celoti odstranjen Trocki. Po premieri se filmu ni godilo dosti bolje, Nadežda Krupska je obžalovala enodimenzionalno upodobitev Lenina, distribucija filma pa je ostala relativno omejena in kratka. A kljub vsem težavam, kritikam in disharmoničnosti filma – Eisensteinovimu na trenutke karikiranemu upodabljanju kompleksnega političnega in družbenega dogajanja leta 1917 –, ostaja Oktober živ spomenik: ne le revolucionarni ideji, temveč tudi moči filma, da posreduje ter vzgiba epohalno gibanje zgodovine in doživljanje gledalca.

 

Kinodvor:

17:30 Aquarius, Kleber Mendonça Filho, Brazilija / Francija, 2016, DCP, 146'

Čudovita Sônia Braga (Poljub ženske pajka) v zgodbi o močni ženski, ki zavrne sistem, zgrajen na ideji, da je novo vedno boljše. Obvezen ogled za vse ljubitelje LP-jev.

20:30 Kvadrat (The Square), Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017, DCP, 151'

Provokativna satira švedskega režiserja Rubena Östlunda (Višja sila) tokrat preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije. Dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.

 

Komuna:

18:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), biografska drama, Stephen Frears, Velika Britanija, ZDA, 112'

20:00 Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), znanstveno fantastični akcijski film, Denis Villeneuve, ZDA, 163'