Lansko leto je kar se Balkana tiče, in s tem tudi programa Radia Študent, najbolj zaznamoval socialni upor v Bosni in Hercegovini. Z močno protinacionalistično noto. In s tem tudi pričenjamo pregled lanskoletnih oddaj Balkan ekspres. Vzroki, zakaj je februarja sprva zagorelo v Tuzli, ogenj pa se je razširil po celotni Federaciji BiH, so jasni. Korupcijski eldorado vladajočih nacionalističnih strank, lopovska privatizacija, ki je privedla do propada industrije in posledično izredno visoka brezposelnost ter Daytonska povojna ureditev, za katero se samo za administracijo porabi kar 70 odstotkov celotnega proračuna. Tuzlanski raper Frenkie o vzrokih in nadaljevanju cinične igre vladajočih.

Izjava

Energija se je po najhujših nemirih v BiH po vojni v veliki meri z ulic prenesla na plenume in delovne skupine. Dovolj bo, če navedemo le eno zahtevo, ki najbolje ponazarja stanje v Bosni in Hercegovini. V manjšem mestu Bugojno je bila edina zahteva vzpostavitev javne kuhinje. Novinarka iz Sarajeva in udeleženka ljudske vstaje ter kasneje plenumov Nidžara Ahmetašević o vse bolj realni sliki Bosne in Hercegovine.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Aktivist za človekove pravice Feđa Fajić nadaljuje o identifikaciji istih krivcev tako za vojno morijo v devetdesetih kot za propad nekdaj močne industrije v Mostarju, ki je le preslikava stanja v drugih kantonih in mestih.  

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Stranke, ki so zadnjih 20 let proračun in družbeno lastnino jemale kot družinsko blagajno, so na začetku socialnega upora za diskreditacijo le-tega uporabile medije, ki jih večinoma obvladujejo. Kasneje, ko množic ni bilo več na ulicah, so se poslužili agresivnejših metod. V primeru našega sogovornika so mu na neklasičen način odtujili avto, v katerem je imel kontakte vseh udeležencev plenumov po Federaciji. Feđa Fajić:

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Nekdaj družbenega niso opustošili in pokradli inteligentni kriminalci, ampak politiki, ki so za seboj pustili nešteto dokazov. Po mnenju Zlatana Begića, profesorja ustavnega prava na pravni fakulteti Univerze v Tuzli, je to tudi glavni razlog, zakaj ne izbirajo sredstev, da se na oblasti obdržijo.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Osnova za začetek privatizacijskih postopkov v BiH je zakon, ki je bil sprejet v obleganem Sarajevu leta 1994. Za kako izprijeno potezo takratne politike je šlo, v svojem bistvu pa je ostala nespremenjena do danes, kaže tudi dejstvo, da so se Sarajevčani v tistem obdobju za golo preživetje prehranjevali tudi z golobi.  

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Volitve v Bosni niso prinesle sprememb. Na oblasti ostajajo, kot jih je poimenoval Zlatan Begić, interesno-strankarsko-družinske vladajoče elite. Pred volitvami je posvaril, da v primeru zmage istih strank nimajo razloga za veselje, ampak zaskrbljenost. Bliža se pomlad in energija, ki je iz Bosne zavela po vsem Balkanu lansko leto, ni izginila.    

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Kapitalistična domišljija v Bosni in Hercegovini ne pozna meja. Leta brez plač, socialnih prispevkov in nepriznane delovne dobe, v nekaterih primerih celo 15 let, so oplemenitili s popolno demontažo tovarn. Eno od podjetij, za katero so imeli novi lastniki imeniten načrt, je Dita. Z obljubo, da bodo revitalizirali proizvodnjo, so v imenu podjetja najemali milijonske kredite, jih prenesli na svoje račune, Dito pa pustili propasti. Da ponoven zagon ne bi bil mogoč, so uničili streho, pokradli železo in celo 150 metrov bakrenega kabla s premerom pol metra, preko katerega so iz bližnje Termoelektrarne Tuzla prejemali električno energijo. Govori predsednica stavkovnega odbora Dite iz sindikata Solidarnosti, Emina Busuladžić.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Stavkajoči delavci so, da se ne zgodi podobno kot s sosednjim Poliohemom, ko so po obdelavi privatizacijskih termitov ostali zgolj temelji, zaskvotali tovarno. 80 delavcev, opremljenih s kiji, v izmenah še vedno stražari infrastrukturo proizvodnega obrata Dite oziroma tisto, kar je od Dite ostalo.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Protesti v Bosni in Hercegovini so ponovno prebudili in navdihnili tudi nezadovoljne državljane Črne gore. Spomnimo, da so sicer protestov vajeni Črnogorci v preteklosti organizirali tudi marš proti mafiji. Meja med organiziranim kriminalom in črnogorsko politiko pa je izredno prepustna. Lansko leto so odšli na ulice zaradi neznosnega socialnega stanja družbe, korupcije in ignorance oblasti. Mirnih protestov se je udeležil tudi Marko Milačić, črnogorski novinar več časnikov, ki je bil med protesti aretiran in priprt za 48 ur. Tako kot drugod po svetu, kjer se ljudje zavzemajo za boljši jutri, so se tudi v Črni gori oblasti poslužile znanih metod diskvalifikacije protestov in kriminalizacije protestnikov. Milačić nam je razložil, kako izgleda učinkovitost policije in tožilstva v praksi.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Milačića so aretacije na nek način celo veselile. Postalo je le še bolj očitno, kakšni ljudje vodijo Črno goro in kakšna je narava režima. Sam mu pravi: “Milo Đukanović i njegova mafijaška bratija.” 

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Ponekod na Balkanu problem še vedno predstavlja tudi spoštovanje neodvisnosti in avtonomije medijev, pri tem pa so žal neredki še vedno tudi napadi na novinarje. V začetku leta je bila tako pred svojim domom brutalno pretepena novinarka dnevnika Dan Lidija Nikčević. Čeprav je že od začetka obstajalo kup indicev, da je bil povod za napad Lidijino pisanje, pa so oblasti incident okarakterizirale kot poskus ropa. Govorili smo z odgovornim urednikom dnevnika Dan in predsednikom neodvisne črnogorske komisije, ki se ukvarja z napadi na novinarje, Nikolo Markovićem.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V začetku decembra je napad na Lidijo dobil prvi sodni epilog, saj so bili napadalci na prvi stopnji nepravnomočno obsojeni na smešno nizke 11 do 15 mesečne zaporne kazni. V Črno Goro smo tako v zadnjem lanskem Balkan ekspresu ponovno poklicali urednika Dana Nikolo Markovića.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V Črni gori pa ostaja problem tudi močan vpliv patriarhata. Ta se med drugim, kot je ugotovilo več raziskav, odraža tudi na neobičajnem nesorazmerju med rojenimi dečki in deklicami, ki je premočno v prid prvih. Temu botrujejo predvsem selektivni splavi, o čemer smo govorili z direktorico centra za genetiko in imunologijo v podgoriškem Kliničnem centru Olivero Miljanović.  

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Države bivše Jugoslavije, kakor tudi nekdanje balkanske članice vzhodnega bloka oziroma Sovjetske zveze še vedno pretresajo privatizacijski procesi. Enega takih je ob nastopu vlade najavil tudi srbski premier Aleksandar Vučić, ki je med drugim napovedal prodajo strateških energetskih podjetij, kakor tudi srbskega Telekoma. V junijskem Balkan ekspresu smo govorili s srbskim ekonomistom Ljubodragom Savićem, ki se s prodajo vsega za vsako ceno ni strinjal.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V hrvaškem vojnem mestu Vukovar bo v prihodnjem šolskem letu zaživela integrirana šola, ki bo po skoraj dveh in pol desetletjih in vojni, ponovno združila učence hrvaške, srbske in drugih tamkajšnjih narodnosti. O trenutnem stanju in prepotrebnih spremembah na področju izobraževanja v Vukovarju, kjer učenci različnih narodnosti obiskujejo različne šole, smo govorili z namestnico hrvaškega ministra za znanost, izobraževanje in šport, Ankico Nježić.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Podrobno smo v preteklem letu v Balkan Ekspresu spremljali tudi situacijo na Kosovu, v enem zadnjih pa smo izpostavili težave, s katerimi se srečujejo prebegli po albanski agresiji, ki je sledila Natovim napadom na Srbijo leta 1999. Takrat je z območja Kosova zbežalo več kot 200.000 ljudi nealbanske narodnosti, večina od njih pa se še skoraj 15 let po tem ne more vrniti na domove. O razlogih za ne-vračanje razseljenih nam je takrat več povedal Davor Rako iz službe za pravno zaščito beguncev srbskega urada Združenih narodov za begunce, zadolžen tudi za področje razseljenih oseb. Z njim pregled lanskoletne bire Balkan ekspresa tudi zaključujemo.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.