Prilično vještačko o Črni Gori

Prilično vještačko o Črni Gori

Aktualno-politična novica
3. 5. 2017 - 12:00

Dober dan. Poslušate Balkan Ekspres, kjer se bomo danes ukvarjali z vstopom Črne Gore v zvezo NATO. Prejšnji petek so poslanci v črnogorskem parlamentu izglasovali Zakona o vstopu v Severnoatlantsko pogodbeno zvezo. Za potrditev zakona je glasovalo vseh prisotnih 46 od skupno 81 poslancev. Glasovanja se protestno ni udeležila nobena opozicijska stranka razen Socialdemokratske stranke, ki je zakonsko spremembo potrdila. Prav tako je opozicijska Demokratska fronta na dan glasovanja v Cetinjah organizirala protest. Na njem so predvsem člani srbske manjšine v Črni Gori izražali svoje nasprotovanje vstopu v NATO.

Z izglasovanim zakonom v parlamentu je Črna Gora formalno le še en korak oddaljena od dejanskega vstopa v zvezo NATO. Njen vstop mora namreč potrditi še Španija. Razloži Zlatko Vujović iz Centra za monitoring v Podgorici:

Izjava

Glasovanje v parlamentu so spremljali protesti v Cetinjah, na katerih so se zbrali predvsem podporniki opozicijske stranke Demokratska fronta in predstavniki srbske manjšine v Črni Gori. Slednji vstopu v NATO nasprotujejo predvsem zaradi bombardiranja Beograda leta 1999. Domnevno proruska Demokratska fronta proteste organizira že dalj časa, po mnenju Vujovića pa s tem zagovarja predvsem ruske interese v regiji:

Izjava

Demokratska fronta je bila kot največja opozicijska stranka tako vodilna v protestih proti vstopu v NATO. Stranka ima v črnogorskem parlamentu trenutno 18 od 81 sedežev. Demokratsko fronto sestavlja več manjših strank, v parlament pa so se prebile njene članice Nova Srbska Demokracija, Gibanje za spremembe, Demokratična narodna stranka in Delavska Stranka. Članice fronte so politično razvrščene od boja za delavske pravice do liberalnega konzervativizma in rusofilije. Stranke združujejo predvsem pro-srbske in pro-ruske oznake. Združile so se predvsem z željo po spremembi oblasti. Na čelu Črne Gore je namreč že od leta 1991 Demokratična Stranka Socialistov DPS pod vodstvom Milota Đukanovića. Demokratska fronta se je v večini svojih političnih akcij zavzemala za preprečitev vstopa Črne Gore v NATO, pojasni Vujović:

Izjava

Na protestih pa se niso zbrali samo podporniki Demokratske fronte. Sodelovale so tudi nekatere nevladne organizacije. Gibanje za nevtralnost Črne Gore je na primer opozarjalo na ekonomske in politične posledice vstopa v NATO, ki naj bi destabiliziral razmere v regiji. Vujović sicer opozarja, da so nevladne organizacije, ki so protestirale, pogosto povezane z opozicijsko Demokratsko fronto. Tako je na primer ustanovitelj Gibanja za nevtralnost Marko Milačić nekdanji član Demokratske fronte.

Izjava

Vendar pa Demokratska stranka ni edina opozicijska stranka, ki je bojkotirala glasovanje o vstopu v NATO v parlamentu. Med drugimi razlogi za bojkot opozicijskih strank so tudi zahteve po referendumu o vstopu v NATO in splošen bojkot parlamentarnih zasedanj zaradi nasprotovanja vladi predsednika vlade Đukatovića. Pojasni Nedeljko Rudović, član opozicijske stranke Državljansko gibanje URA:

Izjava

Opozicijska stranka Državljansko gibanje URA je tako kljub podpori vstopa Črne Gore v NATO bojkotirala parlamentarno glasovanje. Pred glasbenim predahom Rudović navede specifične razloge njegove stranke URA za bojkot parlamentarnih zasedanj:

Izjava

Pozdravljeni nazaj v drugem delu oddaje Balkan Ekspres. Pred glasbenim predahom smo razpravljali o različnih razlogih opozicije za bojkot glasovanja o vstopu Črne Gore v zvezo NATO. Nadaljujemo s kritiko trenutne črnogorske vlade kot jo predstavi majhna opozicijska stranka Državljansko gibanje URA. Spregovorili pa bomo tudi o možnih posledicah vstopa v NATO na črnogorsko-ruske odnose.

Kritiko trenutne vlade Milota Đukanovića, ki ji očitajo predvsem koruptivnost, izpostavi član opozicijske stranke Državljansko gibanje URA Nedeljko Rudović:

Izjava

Eden izmed razlogov opozicije za bojkot glasovanja v parlamentu je bila tudi zahteva, da bi se moralo o vstopu v NATO presojati na referendumu. Ustavno je v Črni Gori sicer mogoče razpisati referendum o ratifikaciji mednarodne pogodbe, vendar pa ni zavezujoče. Za tak razpis referenduma bi bila potrebna peticija državljanov ali pa poslancev, česar pa niso storile niti nevladne organizacije niti opozicijska stranka Demokratska Fronta. Pojasni Zlatko Vujović iz Centra za monitoring v Podgorici:

Izjava

Članice Demokratske Fronte s peticijo niso poskušali v Črni Gori, so pa poskušale zaustaviti odobritev vstopa Črne Gore v NATO na Nizozemskem. To je mogoče s pobudo za referendum na Nizozemskem, da zavrne vstop Črne Gore v NATO. Na Nizozemskem so za tako pobudo zbrali dva glasova.

Izjava

Opozicijski demokratski fronti torej ni uspelo preprečiti vstopa Črne Gore v NATO, z zbiranjem podpisov za referendum pa sploh niso poskušali. Demokratsko Fronto je že tekom kampanje proti vstopu v NATO podprla ruska vlada. To pa ni edini način, kako je Rusija izkazovala svoje nasprotovanje črnogorskemu vstopu v zvezo, pove Rudović:

Izjava

Črna Gora je v zapletene odnose z Rusijo posegla že, ko je podprla sankcije Evropske unije Rusiji glede ruske priključitve Krima. Takrat je občutila ekonomske posledice političnega nesoglašanja z Moskvo, trdi Rudović in doda, da se bodo te vrste pritiski po vsej verjetnosti nadaljevali:

Izjava

Rusija je dan pred parlamentarnim glasovanjem v Črni Gori prepovedala uvoz določene znamke črnogorskega vina, kar so nekateri smatrali kot prve znake ekonomskega pritiska na Črno Goro. Da pa to ni nekaj novega, pove Vujović:

Izjava

Ruski državni mediji so nedavno pričeli s kampanjo, ki svari ruske turiste pred letovanjem v Črni Gori. Da se to zaenkrat sicer še ne pozna na številu ruskih turistov v Črni Gori, razloži Vujović:

Izjava

Rusija in z njo proruski del črnogorske opozicije s svojim odnosom do črnogorskega vstopa v NATO torej predstavljata določeno ekonomsko grožnjo, nista pa njegov edini problematični del. Ob zaključku Rudović doda, da je za dejanski napredek potrebno več kot le formalna ratifikacija pogodbe, začenši s spremembo oblasti, ki je že 26 let ista.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.