Bombažni Britoff

10:05 Surovine

Pozdravljeni v drugem sredinem britoffu, v katerem kukamo na dno dobavnih verig in raziskujemo področje surovin. Danes se posvečamo industriji bombaža v zahodnoafriški državi Burkina Faso. Predstavniki tamkajšnjega bombažnega sektorja so z ameriškim agrokemičnim podjetjem Monsanto sklenili dogovor za razrešitev spora glede kvalitete bombaža in delitve prihodkov. Tamkajšnji pridelovalci bombaža namreč Monsantu očitajo, da ima bombaž, pridelan iz njihovih genetsko spremenjenih semen, krajša vlakna, zaradi česar dosega nižjo ceno na svetovnem trgu. Posledično so lansko leto prepovedali gojenje genetsko spremenjenega bombaža, v zadnjih treh letih pa so zadržali izplačila Monsantu v višini približno 24 milijonov dolarjev. Sledeč dogovoru bodo bombažna podjetja iz Burkine Faso ameriškemu podjetju izplačala četrtino zadržanih izplačil, ostalo pa obdržala. Bombažni sektor sicer Monsantu očita povzročitev izgube v več kot trikrat tolikšni vrednosti, kot je vrednost zadržanih izplačil.

Burkina Faso je največji izvoznik bombaža v Afriki in peti največji izvoznik na svetu. Bombaž predstavlja približno petino burkinskega izvoza in je drugi najpomembnejši izvozni produkt, takoj za zlatom. Tamkajšnjo bombažno industrijo je konec devetdesetih let močno prizadela kombinacija suše in napadov škodljivcev. Posledično so leta 2003 z Monsantom podpisali dogovor o poskusni uvedbi genetsko spremenjenih bombažnih semen, ki so odporna na škodljivce.

Prehod s poskusne na komercialno uvedbo pa se je za trenutek zataknil leta 2008. Kot je razvidno iz depeše, razkrite s strani Wikileaks-a, je burkinska vlada tega leta predstavila uredbo, ki bi urejala uvoz in gojenje genetsko spremenjenih semen. Monsanto je posledično napovedal zamik komercializacije svojih semen v državi. Pri tem se je skliceval na preostre zahteve glede testiranja varnosti semen. Zatrdil je, da so njihovi testi že potrdili neškodljivost semen za ljudi in okolje. Posredoval je ameriški veleposlanik v državi, posledica njegovega pogovora s premierom pa je v depeši opisana takole: “premier je nato posredoval z naročilom, naj se uredba spremeni tako, da bo ustrezala Monstantovim zahtevam.”

Genetsko spremenjena bombažna semena so bila v Burkini Faso nato uvedena leta 2009, 7 let kasneje pa ponovno prepovedana zaradi nedoseganja standardov kvalitete proizvedenega bombaža.

Burkinski bombažni sektor obvladujejo tri podjetja, to so Sofitex, Socoma in Fasocoton. Vsako izmed njih deluje v svojem delu države, kjer ima monopol pri odkupu bombaža, prodajanju semen in pesticidov ter izdajanju kreditov kmetom. Vsa tri podjetja so v deljeni lasti države, združenj pridelovalcev in dveh tujih podjetij. To sta francoski Geocoton, ki je naslednik francoskega kolonialnega bombažnega podjetja CFDT, in švicarski Reinhart, ki se prav tako specializira za trgovino z bombažem in je v družinski lasti že sedem generacij.

8:05 Jutranje novice

Združene države Amerike so v severno Sirijo poslale nekaj sto marincev, opremljenih s topništvom. Ti naj bi sodelovali pri invaziji na prestolnico Islamske države Rako. ZDA so do sedaj v Siriji vzdrževale nekaj-sto-glave specialne enote, ki pa so bile tam v svetovalni in podporni vlogi.

Svet za človekove pravice Združenih narodov ne bo vzpostavil preiskovalne komisije za preiskavo zločinov mjanmarske vojske nad pripadniki manjšine Rohingja. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je namreč Evropska unija, ki je do sedaj vodila prizadevanja na tem področju, omilila svojo pozicijo. Namesto preiskovalne komisije, katere vzpostavitev je predlagal tudi Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra'ad al-Hussein, Evropska unija predlaga, da preiskavo izvede posebni odposlanec Združenih narodov za Mjanmar Yanghee Lee.

Predstavniki Inštituta Danes je nov dan so varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer predali nekaj več kot 1300 podpisov, s katerimi jo pozivajo, naj sproži postopek ustavne presoje Zakona o tujcih. Podpisniki ji očitajo, da je njeno dosedanje omahovanje mogoče razumeti kot kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami oblasti.