​

ob 10.05

Tokrat pišemo o poročilu z naslovom Avtomatizacija družbe, ki ga je izdala spletna stran Algorithm Watch. Poročilo naslavlja štiri vprašanja, povezana z avtomatiziranim strojnim odločanjem - po mnenju avtorjev poročila ta izraz bolje opiše sisteme, ki se v splošnem diskurzu mnogokrat pojavljajo kot umetna inteligenca. Raziskovalna vprašanja so:

 - Kako družba naslavlja avtomatizirano odločanje?

 - Kateri zakonski predlogi in ukrepi že obstajajo na tem področju?

 - Kateri mehanizmi nadzora so vzpostavljeni?

 - In nenazadnje, kateri sistemi avtomatiziranega odločanja so že v uporabi?

Avtorji poročila so se v uvodu posvetili finski storitvi, ki so jo pri iskanju novih kadrov koristila nekatera finska podjetja. Iskalci zaposlitve so morali predati dostop do svojega spletnega poštnega nabiralnika, nato pa je avtomatiziran sistem zgradil profil iskalca zaposlitve. Tako je bil prihranjen čas tako delodajalcem, kot potencialnim delojemalcem, saj je bil čas zaposlitvenega razgovora močno skrajšan.

Avtorji poročila so se kljub obsežnosti močno zamejili. Obravnavali so zgolj sisteme avtomatiziranega odločanja, ki so bili proizvedeni v EU, skratka, izključeni so vsi zloglasni sistemi avtomatiziranega odločanja iz Združenih držav Amerike. Eden takšnih je denimo sistem, ki odloča o tem, kdo bo prestajal pogojno zaporno kazen in kdo bo zaprt v zaporu. A izkaže se, da v Evropski uniji za velikim bratom ne zaostajamo kaj dosti.

Poročilo navaja, da je Nizozemska uvedla sistem avtomatiziranega odločanja, ki odkriva zlorabe sistema socialnega varstva. Italija ima vzpostavljen avtomatiziran sistem, ki odloča o zdravljenju pacientov v javnem zdravstvenem sistemu. Na Danskem pa računalniški sistem išče otroke, za katere obstaja večja možnost zanemarjanja.

Poročilo obravnava 12 članic Evropske unije, del, ki se nanaša na Slovenijo, pa je pripravil novinar s področja tehnologije Lenart J. Kučić. Najbolj se je posvetil primeru algoritmov za prikazovanje spletnih oglasov, ki ga je izpostavil Državljan D aka Domen Savič. Šlo je za oglaševanje javnega podjetja Telekom na portalu Nova24, kar je Savič označil za financiranje sovražnega govora. Nauk razprave je bil, da je - kljub temu da avtomatizirani algoritmi mnogokrat sami odločajo, kje bo določen oglas prikazan - to posledica dejstva, da naročniki oglasov ne posvečajo dovolj pozornosti nastavitvam v sami aplikaciji.

Zanimiva sta še primera sistema iskanja sumljivih potnikov v letalskem prometu, ki se ga poslužuje policija, in sistem METIS, ki na podlagi podatkov o ocenah učencev in izostankih omogoča identificirati učence z domnevnimi težavami pri učenju. Ta sistem je bil javnosti predstavljen leta 2017, a še ni v popolni uporabi, saj je težko dobiti privolitve staršev. Če se vrnemu k sistemu odkrivanja sumljivih letalskih poletov, pa ta ni dobil privoljenja slovenskega varuha človekovih pravic in informacijske pooblaščenke. Sistem po njunem mnenju ni v skladu s slovensko ustavo.

Tehnobritoff zaključujemo tam, kjer se vse začne in konča, pri financah. Sisteme avtomatiziranega odločanja imajo vpeljane tako v največji slovenski banki NLB kot v največji izmed zavarovalnic - Triglavu. Pri Triglavu imajo algoritmi zgolj posvetovalno vlogo, NLB pa z njimi določa dodeljevanje kreditov in hipotek, zaznava prevare in izboljšuje svoje podatke - algoritem išče zatipke zaposlenih. Nič manj aktivni niso na Finančni upravi. Vašo davčno napoved bo najprej preveril avtomatiziran sistem, ta pa vam bo tudi dihal za ovratnik, če boste poskušali kaj utajiti.

ob 8.05

Svetovalec za narodno varnost Združenih držav Amerike John Bolton je v intervjuju za Fox News javno potrdil, da Amerika želi menjavo režima v Venezueli predvsem zaradi nafte. Povedal je, da se že dogovarjajo z večjimi ameriškimi podjetji ter da se bo za gospodarstvo Združenih držav močno poznalo, v kolikor bodo lahko ameriška podjetja investirala in proizvajala v venezuelskem naftnem sektorju. Za novice o Venezueli, ki ne sledijo slepo ameriškim imperialističnim težnjam, priporočamo branje portala Venezuelanalysis.com.

Na Hrvaškem je nekaj deset protestnikov nasprotovalo obtožnici proti 24-letnemu Filipu Drači, ki je na spomenik Franja Tuđmana narisal srp in kladivo. Drača trdi, da so ga k dejanju nagovorili angeli, grafiterski sprej pa mu je padel v žep iz nebes. Članica Delavske fronte Katarina Peović je poudarila, da se je policija zelo potrudila, da je našla storilca, medtem ko mnogi, ki so od 90-ih dalje uničili preko 3000 spomenikov narodnoosvobodilnemu boju, ostajajo neznani. Policija, ki je protestnike spremljala, je štiri izmed njih pridržala, ker s seboj niso imeli osebnih dokumentov.  

Družba Gorenjski tisk bo jutri po pričakovanjih izdala sklep o likvidaciji. Od 115 delavcev, ki jih trenutno zaposluje, jih bo lahko 30 prezaposlila v Embalažno grafično podjetje, ki ima istega lastnika, ostali pa bodo izgubili zaposlitev.

Mesto ministra za kulturo je začasno zasedel Jernej Pikalo. Prejšnji minister Prešiček je namreč podal odstop zaradi očitkov šikaniranja zaposlenih na ministrstvu.