Britoff finalistov in tožilskega urada

Spoštovano poslušalstvo, lepo pozdravljeni v Evropskem britoffu, kjer se vsak petek ob 10h do vaših bobničev prebije federalistični duh. V sluhovode vam tako potiskamo vesti o naši razširjeni domovini predvsem z njenega predstavniškega doma.

Dvajset članic Evropske unije, vključno z mat’kurjo, je v četrtek v Luksemburgu po štirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev evropskega javnega tožilstva, ki naj bi svoje mline pognalo do leta 2020.

Namen novega organa naj bi bila zagotovitev učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU-ja. Evropsko javno tožilstvo s sedežem v Luksemburgu bo pod določenimi pogoji pristojno za preiskavo in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije. Evropsko javno tožilstvo se vzpostavlja v sklopu okrepljenega sodelovanja, ki se lahko uporabi, če pomemben predlog, ki se mora sprejeti s soglasjem, blokira ena članica ali manjša skupina držav. Preostale članice se lahko projektu pridružijo kadar koli. Države podpisnice bodo morale ustrezno spremeniti svoje kazenske zakonodaje in omogočite intervencije z Luxembourga.

Člani odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko so podprli spremembo direktive o energetski učinkovitosti stavb s katero naj bi se Evropska unija približala ciljem zastavljenim v Pariškem sporazumu. V direktivi bi na novo določili cilje energetske učinkovitosti stavb po posameznih regijah in državah, ter s tem dvignili 1% povprečno stopnjo obnove stavb letno v Evropski uniji. Predlog nove direktive vključuje tudi požarno sanacijo po tragediji v londonskem Greenfell Towerju.

Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je sestavil seznam finalistov za nagrado Sakharov, ki jo omenjena institucija podeljuje posameznikom, ki v svetu promovirajo evropske vrednote, karkoli že to pomeni v danem kontekstu. Finalisti so tako; Aura Lolita Chavez Ixcaquic iz Guatemale, ki se bori za človekove pravice in proti prekomernemu rudarjenju ter drugimi posegi v naravno okolje, venezuelska opozicija, ki ruši zahodnjakom nevšečno chavistično politiko ter Dawit Isaak, novinar in dramatik iz Eritreje. Zmagovalec bo znan 26. oktobra, nagradna ceremonija pa bo v Strasburgu 13. decembra.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dva dni nazaj sporočil, da bo konec meseca zapustil nizozemsko politiko. Kot je dejal, mu manjka ognjevitosti, da bi okrepil položaj svoje laburistične stranke v nizozemski opoziciji, ki je na nedavnih volitvah dosegla rekordno slab rezultat. Že v ponedeljek pa je sporočil, da bo januarja odstopil s položaja šefa evroskupine.

Evropska komisija je objavila smernice za regulacijo prodaje kmetijskih zemljišč. Smernice bodo v pomoč pri zaščititi kmetijskih zemljišč pred grožnjami prekomernih cenovnih špekulacij in koncentracije lastništva. Države članice lahko omejijo prodajo kmetijskih zemljišč, da bi ohranile kmetijske skupnosti in spodbujale trajnostno kmetijstvo. Članice morajo pri omejevanju upoštevati pravo EU, zlasti pravila o prostem pretoku kapitala. Komisija je sporočilo pripravila na poziv Evropskega parlamenta iz marca letos, naj določi jasna in razumljiva merila za regulacijo trga zemljišč, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v skladu z evropsko zakonodajo.

Avstrijski prometni minister Jörg Leichtfried je napovedal, da bo Avstrija zaradi modela cestninjenja, ki ga namerava uvesti Nemčija, proti tej državi vložila tožbo na Sodišče EU. Prepričani so, da takšno cestninjenje diskriminira tuje voznike, kar je Evropska komisija maja sicer že zavrnila. Nemška vlada je namreč januarja sprejela spremembe zakonodaje s področja uporabe cest, po katerih se predvidoma leta 2019 uvajajo vinjete za vožnjo po nemških avtocestah, vendar bodo nemški vozniki v zameno za plačilo letne cestnine razbremenjeni plačila davka na motorna vozila.

Za konec pa še kratka napoved. Okoljski ministri EU bodo danes v Luksemburgu poskušali doseči načelni dogovor o nacionalnih ciljih za uresničitev skupne ambicije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov do leta 2030. Dogovor je pomemben za utrditev vodilne vloge EU v boju proti podnebnim spremembam po ameriški košarici pariškemu dogovoru.