Ob 8-ih

Višje sodišče pakistanskega glavnega mesta Islamabad je razsodilo, da je praznovanje valentinovega zahodni običaj, ki ne spada k  njihovi muslimanski kulturi in je zato prepovedalo njegovo javno praznovanje na vseh javnih mestih in v vladnih uradih. Medijem je tudi naročeno, naj ne pišejo o praznovanju valentinovega ali ga promovirajo. Razsodba sodišča prihaja v odgovor na peticijo, ki poziva k prepovedi valentinovega, saj naj bi bil ta nemoralen. Takšni ukrepi sicer niso novost: lani so lokalne oblasti v pakistanskem Kohatu prepovedale prodajo voščilnic in izdelkov za valentinovo, v Peshawarju pa so prepovedali praznovanja. Vendar ukrepa nista bila upoštevana in sta bila nazadnje opuščena zaradi svoje nepriljubljenosti med prebivalstvom.

Švedsko pritožbeno sodišče je odločilo, da mora ponudnik dostopa do spleta Bredbendbolasget naslednja tri leta blokirati dostop torrent-trackerja The Pirate Bay in portala za streamanje Swefilmer. Razsodba je posledica skupinske tožbe, v kateri so se proti ponudniku dostopa do spleta povezali Universal Music, Sony Music, Warner Music in Švedska filmska industrija. Njihovi odvetniki so na sodišču trdili, da je ponudnik dostopa do spleta odgovoren za kršitve avtorskih pravic, če ne blokira dostopa do spletnih strani, ki avtorske pravice kršijo. Sodišče jim v trditvi ni pritrdilo, saj po evropski zakonodaji ponudniki dostopa do spleta niso odgovorni za vsebino na spletu. Po pritožbi pa je sodišče tožnikom ugodilo v zahtevi, da se blokira dostop do spletišč The Pirate Bay in Swefilmer. Stranke omenjenega ponudnika dostopa do spleta lahko do TPB dostopajo prek omrežja TOR, spletnih proxijev in Virtualnih privatnih omrežij.

Neprijetne novice pa prihajajo tudi iz Minhna. Ta teden bodo mestne oblasti glasovale o opustitvi uporabe Minhnu prirejenega Linux sistema na službenih računalnikih. Odločitev o njegovi vpeljavi je bila sprejeta leta 2003, prehod pa se je dokončno zgodil 2013. A kaj, ko je bil že naslednje leto izvoljen župan Dieter Reiter, ki je zagovornik Microsofta. Tako imenovani LiMux naj bi imel probleme še z združljivostjo z Oraclovimi bazami podatkov in drugimi storitvami, ki tečejo v Microsoftovem okolju.

Ob 10-ih

V tokratnem britoffu o regulaciji tehnologije se oziramo v bližnjo prihodnost spleta in povzemamo ugotovitve, ki jih je v članku na spletnem portalu arstechnica objavil novinar J. M. Porup. Za začetek kratko pojasnilo, da splet ni sopomenka internetu, oziroma medmrežju. Splet oziroma World wide web je eden izmed načinov za izmenjavo informacij preko interneta. Drugi so še spletna pošta, usenet, bittorrent protokol in tako naprej ... Splet je razvil Tim Barners Lee leta 1989, naslednje leto pa je spisal prvi spletni brskalnik.

Standarde za delovanje spleta določa World Wide Web Consortium, oziroma krajše W3C. In če so bili ti še do nedavnega odprti in prosto dostopni, se to utegne kaj kmalu spremeniti. W3C bo namreč v začetku marca odločala, ali naj v standarde vključi tudi sisteme za upravljanje z avtorskimi pravicami s kratico DRM.

Svetovni široki splet je bil zasnovan z mislijo na svojo odprtost in prosto dostopnost. A po ugotovitvah novinarja Porupa, se W3C konstantno ukvarja s problemom finančnega primanjkljaja. Tega krpajo finančno bolj preskrbljene organizacije z letnimi članarinami tudi do 70 tisoč dolarjev. Članstvo v W3C je sicer precej raznoliko, a vsekakor so blizu korita tudi organizacije, kakršna je na primer Motion Pictures Assocition of America in drugi težkokategorniki med zagovorniki avtorskega prava.

Naslednje zaskrbljujoče dejstvo je, da se je v začetku februarja Konzorciju za široki svetovni splet pripojil Mednarodni forum za digitalno založništvo. Ta med drugim razvija DRM za svoj ePub standard, ki ga je razvil za e-bralnike.

Za zaključek dodajmo še, da so vsi večji spletni brskalniki že omogočili takšno ali drugačno obliko DRM-a. Leta 2015 je kriptirane medijske kratice vključil tudi Firefox.