Ob 10.05

Na današnji dan pred dvainpetdesetimi leti se je zgodila razširjena seja politbiroja v Pekingu, ki jo večina zgodovinarjev in sinologov smatra kot začetek izjemno kompleksnega in še danes ne dovolj raziskanega političnega procesa, znanega kot velika proletarska kulturna revolucija.

Večini zgodovinarjev in sinologov že samo to ime nažene strah v kosti. Brž začnejo preštevati smrtne žrtve tega desetletje trajajočega političnega procesa (ponavadi jih naštejejo nekje med nekaj sto tisoč in nekaj milijonov), pri čemer ne pozabijo opozoriti na Maov kult osebnosti in delovna taborišča, na to, da je šlo pri vsem tem zlu “zgolj” za boj za oblast ter ne nazadnje (kajti kaj bi bilo za buržuja lahko hujše?) na to, da je v prvih letih kulturne revolucije kitajsko gospodarstvo stagniralo.

Seveda je šlo za boj za oblast - kaj drugega bi revolucija sploh pomenila? - a predvsem za oblast proletariata proti revizionizmu vodilnih partijskih kadrov, na primer Denga Šjaopinga in realni možnosti torej, da bi kitajska partija, tako kot sovjetska ali jugoslovanska, zapadla v liberalizem.

16. maja je torej Mao prvič odkrito napadel večino v centralnem komiteju, poudarjajoč, da so se buržuji naselili na vodilnih mestih političnih, vojaških in kulturnih institucij, vključno s partijo, kjer le čakajo na primeren trenutek, da prevzamejo oblast in ponovno zamenjajo diktaturo proletariata z diktaturo buržuazije. Prepoznavni znak teh buržujev pa je, kakor še danes, zavzemanje za konstruktivnost. Ne vedo namreč, da brez destrukcije ni konstrukcije. Najprej je treba uničiti staro, torej prav te buržuje in vse, kar predstavljajo, šele nato bo proletariat lahko nemoteno zgradil svojo prihodnost.

Na Maov poziv po prečiščenju vseh institucij, vključno s partijo, so se takoj odzvali študentje, ki so univerzitetnemu vodstvu očitali poskuse zadrževanja revolucionarne vneme in širjenje revizionizma. Študentski napadi na vodstvo šolstva, univerze in ne nazadnje partije so v nekaj tednih dosegli zaprtje vseh izobraževalnih institucij, povzročili paniko v centralnem komiteju, ki sta ga vodila Liu Shaoqi in Deng Šjaoping, ter prerasli v delavsko in kmečko gibanje, ki je skušalo izvesti komunistično revlucijo.

Obdobje kulturne revolucije se je po več raznolikih fazah dokončno končalo z Maovo smrtjo leta 1976, po kateri so buržuji v partiji brutalno obračunali z njegovimi podporniki (Maova žena na primer je tako, obsojena na dosmrtni zapor, ob 25. obletnici začetka kulturne revolucije v ječi naredila samomor), na oblast pa se je zavihtel Deng Šjaoping ter uvedel kitajsko varianto neoliberalizma, s čimer je bila revolucija pokopana.

Ob 8.05

Britanski medij The Guardian je v pricurljanih dokumentih razkril, da je Ekvador v zadnjih dobrih petih letih porabil pet milijonov dolarjev za fond tajne službe z nalogo, da nadzoruje ustanovitelja WikiLeaks, Juliana Assangea. Tako imenovana ‘Operacija gost’ ali tudi ‘Operacija hotel’ je predvidevala predvsem zbiranje podatkov o Assangejvih obiskovalcih in najem hekerskega podjetja za nadziranje programske opreme, ki jo je uporabljal. Operacijo je potrdil takratni ekvadorski predsednik Rafael Correa, dotično tajno službo pa je marca letos ukinil predsednik Lenin Moreno. V Ekvadorju trenutno poteka preiskava, kako je služba v zadnjih petih letih porabila slabih 300 milijonov dolarjev proračuna. Večino od teh, zadnje leto pa kar 80 odstotkov, je služba porabila prav v zvezi z Assangejem.

V Venezueli je ameriška korporacija Kellogg najavila, da zapušča državo in v njej zapira proizvodnjo. Predsednik Maduro se je na to odzval z vložitvijo tožbe, saj ima njen umik za nelegalen. Prav tako je obljubil, da bodo njene obrate v last prevzeli delavci in nadaljevali s proizvodnjo kosmičev.

Severnokorejski vodja Kim Jong Un je odpovedal za današnji dan dogovorjeno srečanje z Južno Korejo in izjavil, da je tudi srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, načrtovanim junija, mogoče še odpovedati. Južna Koreja in Združene države Amerike so namreč kljub otoplitvi odnosov s Severno Korejo na medkorejskem vrhu konec aprila izvedle skupne vojaške vaje letalstva, poimenovane Max Thunder. Severna Koreja njune skupne letne vojaške vaje vidi kot očitno provokacijo.