Ob 10:05

V današnjem Abecedariju spregledanih svojo pozornost usmerjamo v Liberijo, državo, ki je nastala kot kolonija osvobojenih črnskih sužnjev iz Združenih držav Amerike. Prišleki, ki so se iz Združenih držav na to zahodnoafriško območje začeli priseljevati že v prvi polovici 19. stoletja, so vseeno tvorili manjšino populacije. Vzpostavili so se kot elita in bili pogosto v konfliktu s tamkajšnjimi plemeni. Dodajmo, da je bila Liberija prva afriška država, ki je postala neodvisna. 

V kolikor preskočimo velik del zgodovine Liberije, lahko izpostavimo vsaj en faktor, ki je močno vplival na današnjo podobo te zahodnoafriške države. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je z vojaškim državnim udarom izbruhnila državljanska vojna, ki je svoj konec zagledala šele s premirjem leta 2003. Tekom državljanske vojne naj bi se gospodarstvo države skrčilo za vsaj 90 odstotkov.

V prestolnici Monrovii so se v prejšnjem tednu po polletnem predahu ponovili protivladni protesti. Širom države naj bi se v zadnjih letih nenehno zapirala podjetja, plače v javnem sektorju pa naj bi pogosto zamujale tudi po več mesecev. Poleg težav z brezposelnostjo se Liberija sooča z visoko inflacijo. V zadnjih dveh letih je vrednost državne valute padla s 146 liberijskih dolarjev za ameriški dolar na 190 liberijskih dolarjev za ameriški dolar. 

Izpostavljene probleme del populacije povezuje z nastopom novega predsednika Georgea Weaha [wIa], nekdanjega profesionalnega nogometaša, ki je na oblast stopil pred dvema letoma. Weah, ki je svoje ime zgradil v evropskih nogometnih klubih, je v svoji predvolilni kampanji paradiral predvsem z bojem proti korupciji, a je po preteklih dveh letih mandata ni uspel občutno zajeziti. Eden izmed približkov je nedokončan sodni proces proti peterici nekdanjih vladnih uslužbencev, med katerimi je tudi sin nekdanje liberijske predsednice in Nobelove nagrajenke za mir Ellen Johnson Sirleaf. Ti naj bi, sodeč po obtožnici, brez avtorizacije natisnili bankovce v vrednosti 16,3 milijona ameriških dolarjev. Izpostavljeni škandal je predstavljal enega izmed povodov za velike proteste, ki so v Liberiji potekali zadnje poletje. Osrednji razlog za junijske proteste pa je bil povezan predvsem z razkritjem, da je vlada predsednika Weaha iz liberijskega zveznega računa za infuzijo v gospodarstvo v New Yorku dvignila 25 milijonov ameriških dolarjev, za katerimi se je izgubila vsaka sled.

Ob 08:05 

Vodilna malteška stranka, Laburistična stranka, je v glasovanju članov izvolila novega predsednika. Novi malteški premier je tako postal Robert Abela. Notranje volitve so sledile odstopu zdaj nekdanjega premierja Josepha Muscata. Le-ta je odstopil zaradi dolgotrajnih pritiskov javnosti, vezanih na reševanje primera umora malteške raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie. Galizia je bila umorjena v eksploziji avta bombe leta 2017. Pred smrtjo je razkrila veliko korupcijskih škandalov, povezanih tako z malteško politično sfero kot tudi s povezavami med malteško spletno industrijo iger na srečo in organiziranim kriminalom. 

V poljski prestolnici Varšavi se je na protestni shod podalo skoraj tisoč sodnikov, ki naj bi se jim po nekaterih informacijah pridružila množica 30 tisočih protestnikov. Protestniki nasprotujejo sprejetju zakona spodnjega doma poljskega parlamenta iz decembra. Nova zakonodaja, ki jo mora sicer potrditi še senat, vzpostavlja možnosti sankcije sodnikov, ki bi prevpraševali reforme vlade. Sodnikom bi v primeru, da nova zakonodaja stopi v veljavo, v najslabšem primeru grozila odpoved. Opozicija v poskusu vpeljave nove zakonodaje vidi način izvajanja vladnega nadzora nad sodniki, ki so kritični do obstoječe poljske vlade. 

Medtem ko smo včeraj poročali o vzpostavitvi premirja med vlado narodne enotnosti in silami pod Khalifom Haftarjem v Libiji, se je to najverjetneje končalo, še preden je novica o premirju zakrožila po svetu. Menda naj bi se nadaljnji spopadi začeli le nekaj minut po tem, ko je premirje stopilo v veljavo. Informacija o tem, katera stran je začela spopade, ostaja neznana, trenutno za začetek napadov krivita druga drugo. 

Za konec pa še na kratko v Sarajevo. Več let znano dejstvo, da je Sarajevo močno zračno onesnaženo mesto, je v zadnjih dneh doseglo nov vrhunec. Sodeč po zadnjih meritvah zraka je Sarajevo peto najbolj onesnaženo mesto na svetu. Včeraj ob enih popoldne naj bi indeks kakovosti zraka meril 190 enot, medtem ko je v prestolnici Bangladeša, Dohi, ki je trenutno najbolj zračno onesnaženo mesto na svetu, indeks meril 277 enot. Zaradi zaskrbljujočih meritev je mestna oblast oklicala alarm.