SEDMA

Pet izmed največjih svetovnih bank - JPMorgan, Barclays, Citigroup, RBS in UBS - bodo morali plačati mastne kazni. Celotna kazen znaša skoraj 6 milijard ameriških dolarjev, največ pa bo morala plačati banka Barclays, saj se novembra za razliko od ostalih bank ni želela pogoditi s tožilstvom. Banke so kaznovane, ker so se njihovi uslužbenci praktično vsak dan od leta 2007 v zasebnih kriptiranih klepetalnicah dogovarjali o manipulaciji valutnih trgov. Svoje kartelno dogovarjanje so ljubkovalno klicali kar “El cartel”, z manipulacijami pa so oškodovali nešteto potrošnikov in podjetij. Kljub dokazom za svoja dejanja nihče ne bo odgovarjal osebno, so pa banke napovedale, da bodo nekatere udeležene odpustile. Zelo strogo.

Že malo pozabljeno zahodno posredovanje se še vedno odvija v Maliju, kamor sta bili pred dvema letoma po vzponu islamistov poslani misija Združenih narodov in francoska vojska. V državi ostaja okoli 3000 vojakov, ki so včeraj izsledili in ubili štiri teroriste. Eden od njih naj bi bil tudi Amada Ag Hama, domnevno odgovoren za ugrabitev in umor dveh francoskih novinarjev pred dvema letoma in smrt francoskega humanitarca pred petimi leti. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je ob tem zlovešče opozoril, da ima Francija dolg spomin.

Kitajska policija je aretirala 17 ljudi, povezanih z laboratorijem za pridelavo droge methcathione. Med njimi je bil tudi 50-letni profesor z univerze v Xianu, ki se ga je zaradi njegove vloge pri izpopolnjevanju recepta za drogo povezalo z likom Walterja Whitea iz serije Breaking Bad. Laboratorij je bil sicer odkrit že lani, v njem pa so našli več kot 180 kilogramov omenjene droge in za skoraj milijon dolarjev gotovine.

OSMA

Banka v nastajanju - Azijska infrastrukturna investicijska banka - naj bi se pri svojem delovanju držala pravil, ki bodo omejila negativen učinek velikih infrastrukturnih projektov na staroselske skupnosti. Pri svojem delovanju mora varovati pravice staroselcev - pred začetkom projekta, ki bi lahko ogrozil staroselce, bodo ti morali soglašati z načrti. Če bo šlo vse po pravilih, bodo lahko skupnosti podale svoje mnenje in projektu, če bodo želele, dale svoje soglasje. Mnenje naj bi bilo svobodno in informirano.

Banko, katere raznolike ustanovne članice se vrstijo od Danske ter Norveške pa do Laosa in Brunejev, vodi Kitajska. Ta je znana po investicijah na drugih celinah, ki pa za lokalno prebivalstvo, vključno s staroselci, ter okolje nimajo ravno pozitivnega učinka. Množični protesti in pozivi s strani različnih aktivističnih, nevladnih in podobnih skupin več ali manj nikoli niso upoštevani.

Ravno te dni lahko spremljamo sprehod kitajskega premierja Lija Keqianga po državah Latinske Amerike. Na poti sklepa milijardne sporazume o investicijah in trgovanju, največ z Brazilijo, katere največji trgovski partner je Kitajska že od leta 2009. Govori se tudi o ogromnem projektu železnice, ki bo potekala po Južni Ameriki. Tudi tu se razpravlja o milijardah, železnica pa naj bi povezala Atlantik in Pacifik. Da bo ob tem sekala naravne rezervate, ki so med najbolj biološko raznovrstnimi na svetu in kjer živijo staroselske skupnosti, ne predstavlja večjih pomislekov. In to je le eden od primerov sedanjih kitajskih investicij, ki nam bo v pomoč ob razmišljanju o tem, koliko bo mnenje staroselskih skupnosti upoštevano v prihodnje.

Azijska infrastrukturna investicijska banka bo nudila posojila za infrastrukturne projekte v Aziji. Ta je dom 260 milijonom staroselcem oziroma kar 70 odstotkom njihove svetovne populacije. Upoštevanje njihovega obstoja in načina življenja pri projektih, ki jih bo banka financirala, bi pomenilo lepo spremembo v življenju skupnosti, za katere infrastrukturni projekti pogosto pomenijo uničenje okolja, od katerega je odvisno njihovo preživetje, prisilno preseljevanje in izguba zemlje. Vse dosedanje prakse sicer kažejo, da do tega ne bo prišlo.