Ob 10.05

Na včerajšnji dan leta 1831 je bil v ameriški zvezni državi Virginiji na smrt obsojen Nat Turner. Turner je bil črnski suženj in pridigar, ki je avgusta istega leta sprožil upor sužnjev in osvobojenih črncev. Uporniki so hodili od plantaže do plantaže, osvobajali in rekrutirali tamkajšnje sužnje ter zaplenili orožje in konje. Ob tem je bilo ubitih okoli 60 belskih bogatašev.

Belci so še v času upora sprejeli povračilne ukrepe. Tako je virginijski parlament sprejel tako imenovani colonisation bill, ki je predvideval odstranitev svobodnih črncev iz države, ter tako imenovani police bill, po katerem svobodni črnci niso imeli več pravice do sojenja s poroto, obtožene pa je čakala prodaja v suženjstvo. Ko se je upor že končal, so oblasti v Virginiji pa tudi drugih zveznih državah sprejele ukrepe, ki naj bi preprečevali podobne upore. Tako so prepovedale izobraževanje osvobojenih črncev in sužnjev, omejile pravico do zbiranja svobodnih črncev in jim odvzele pravico do nošenja orožja ter v Severni Karolini volilno pravico. Prav tako so zahtevale, da pri vsakem bogoslužju sodeluje beli pastor.

Tekom upora so belci s plantaž organizirali milice ter pozivali vojsko, naj pomaga zatreti upor. Belske milice so tako začele napadati in linčati naključne črnce, na katere so naletele, in jih okoli 120 ubile, čeprav mnogi od teh niso bili vključeni v upor. Plantažni lastniki so oblastem poslali peticijo, v kateri so zahtevali povračilo stroškov zaradi izgubljenih sužnjev, a so oblasti to zavrnile. So pa tiste, za katere so sumile, da so se upora udeležili ali mu pomagali, postavile pred sodišče. 55 jih je bilo usmrčenih, od tega 18 dejanskih udeležencev upora, 14 jih je bilo deportiranih v sosednjo zvezno državo, Nat Turner, vodja upora, pa se je izmuznil in se skril v gozdu. Po dveh mesecih skrivanja je njegovo zatočišče opazil kmet in ga naznanil oblastem. Po sojenju je bil obešen, nato pa so njegovo truplo bičali in obglavili. Javnega pokopa ni bilo.

V začetku drugega tisočletja je Richard Hatcher, ki je načrtoval izgradnjo muzeja državljanskih pravic v Indiani, kot muzejski artefakt prejel lobanjo, ki naj bi pripadala Natu Turnerju, a jo je vrnil njegovim potomcem. A to ni edina lobanja, ki se poteguje za častni naziv Turnerjeve lobanje. Njena tekmica se nahaja na Fakulteti v Woostru v zvezni državi Ohio, kamor je prišla ob ustanovitvi fakultete leta 1866. Ko je v začetku 20. stoletja stavbo zajel požar, je lobanjo pred zublji rešil eden od požrtvovalnih profesorjev.

Nat Turner danes velja za vzornika in predhodnika borcev za pravice črncev v Združenih državah Amerike. Navdahnil je številne knjige, filme, serije in pesmi, med drugim je omenjen tudi v pesmi, ki jo poslušate v ozadju. Gre za pesem Forward, ki jo izvaja raper Tyler, the Creator.

Ob 8.05

Državni svet je izglasoval veto na ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Spomnimo: ukinitev dodatka je predlagalo ministrstvo za delo, ker naj svojih prejemnikov ne bi spodbujal k zaposlovanju. Pri tem pa je pozabilo, da je večina prejemnikov dodatka delovno aktivnih, a ne zaslužijo za minimalno plačo. Ukinitev bi med drugim pomenila okoli 200 evrov mesečno manj prihodka za matere samohranilke. Po vetu državnega sveta bo parlament o predlogu ministrstva ponovno odločal, a tokrat bo za sprejetje novele zakona potrebnih 46 glasov. Ko je parlament predlog sprejel prvič, je zanj glasovalo le 34 poslancev.

Karel Holec je postal novi predsednik Državne slovenske samouprave, ene od dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev. Njegov predhodnik Martin Ropoš je funkcijo predsednika zasedal vse od ustanovitve organizacije leta 1995. Holec je bil do sedaj novinar edinega madžarskega časopisa v slovenščini, tednika Porabje.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je Poljska kršila evropsko pravo, ko je z reformo znižala upokojitvena leta splošnih sodnikov s 67 let za oba spola na 65 let za moške in 60 let za ženske. Ministrstvo za pravosodje bi obenem lahko posamezne sodnike obdržalo na delovnem mestu tudi po dopolnjeni upokojitveni dobi. Sodišče Evropske unije pa meni, da gre pri reformi za nedovoljeno vmešavanje politične veje oblasti v sodno. Pred tem je Poljska sicer že sprejela nekatere pripombe Evropske komisije, zato ostaja odprto vprašanje, ali se sodba sodišča nanaša na aktualno stanje poljskega pravosodnega sistema.

V Jemnu so južni separatisti in mednarodno priznana vlada podpisali sporazum o delitvi oblasti. Vlada, ki se je po zasedbi Adna s strani separatistov morala umakniti, se bo sedaj v roku sedmih dni vanj lahko vrnila. Oblikovana bo nova vlada, sestavljena iz 24 ministrov, od katerih jih bo pol imenovala dosedanja vlada, pol pa separatisti. To seveda ni dobra novica za Hutije, ki obvladujejo severozahod države. Separatisti in mednarodno priznana vlada so se namreč do avgusta letos, ko so se sprli, družno borili proti Hutijem z zaslombo mednarodne koalicije pod vodstvom Saudove Arabije. Protihutijska koalicija je od začetka vojne leta 2015 povzročila eno največjih humanitarnih katastrof v zadnjem času.