10:05

Spet je tu četrtek, ki vam vsak teden prinese tudi svež tehnološki BritOFF.

Nevladna organizacija European Digital Rights je v ponedeljek objavila poročilo, ki obravnava oglaševalske sledilne domene in skripte tretjih ponudnikov na vladnih spletnih straneh držav EU. S pomočjo podjetja Cookiebot je organizacija v dveh marčevskih dneh analizirala skoraj 200 tisoč vladnih spletnih strani. Oglaševalske sledilnike je na našla na straneh 25 od 28 držav članic. Najslabše za zasebnost svojih uporabnikov skrbijo vladni portali Francije, Belgije in Latvije. Raziskovalci so namreč na teh spletnih straneh našteli od 20 do 50 sledilnih domen. Slovenski vladni portal, www.vlada.si, jih denimo premore sedem. Sliši se malo, a to nas uvršča na šesto mesto z oglaševanjem najbolj obremenjenih vladnih portalov. Pred nami sta poleg zmagovalne trojice samo še Grčija in Hrvaška.

Podatke o uporabnikih, tako navaja poročilo, je zasledovalo 112 oglaševalskih podjetij. Organizacija European Digital Rights pa opozarja, da več kot 80 odstotkov oglaševalskih domen pripada velikanu Googlu. Youtube in Doubleclick sta tudi na slovenskem vladnem portalu, hkrati s Facebookom, Twitterjem, Soundcloudom in ScoreCard Researchem. Ta sledilnik pripada ogromnemu podjetju za raziskave trga comScore, ki po lastnih navedbah redno zasleduje vsaj dva milijona uporabnikov. Tako Google kot Facebook pa lahko podatke, pridobljene s svojimi sledilniki, navzkrižno preverjata z računi svojih uporabnikov. V poročilu se je namreč izkazalo, da oglaševalci zasledujejo tudi obiskovalce spletnih strani javnega zdravja. Iskanje uradnih nasvetov glede nosečnosti, splava, okužbe z HIV ali duševnega zdravja se tako znajde v oglaševalskem profilu posameznika. V Nemčiji, ki ima sicer vzoren vladni portal, denimo vprašanje o porodniškem dopustu spremlja kar 70 oglaševalskih domen. Za Slovenijo teh podatkov v poročilu žal ni.

Oglaševalski sledilniki se na nekomercialnih spletnih straneh nemalokrat nahajajo v obliki skriptov. Obiskovalce zasledujejo gumbi za deljenje vsebin na družbenih omrežjih ali vtičniki tretjih ponudnikov, tudi če jih ti sploh aktivno ne uporabijo. Organizacija European Digital Rights je skrbnike spletnih strani zato pozvala, naj se pred uporabo komponent s strani tretjih ponudnikov dobro pozanimajo, ali bodo njihovi bodoči obiskovalci zato izpostavljeni nezaželenemu zasledovanju in profiliranju. Organizacija je prav tako poudarila, da zaščita pred sledilniki ne sme biti prepuščena tehnološki iznajdljivosti posameznikov. V poročilu zato evropskim institucijam nalaga, naj čim prej sprejmejo uredbo o elektronski zasebnosti. Ta uredba bi morala pokrivati ravnanje s prometnimi podatki, ki se ne smatrajo za osebne, torej metapodatke.

Državne članice EU je k poenotenju pogajalskih izhodišč glede e-zasebnosti pozval tudi Evropski odbor za varstvo podatkov. A karavana gre zaenkrat dalje, mnogo lajanja pa je predvsem o brexitu.

8:05

Britanska premierka Theresa May je Evropski svet tudi uradno zaprosila za preložitev brexita do 30. junija, da bi si tako pridobila čas za še tretje glasovanje o izstopnem sporazumu. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v svojem odzivu preložitev brexita pogojeval s potrditvijo izstopnega sporazuma s strani britanskih poslancev. Evropska komisija pa je pripravljena brexit preložiti zgolj do 23. maja, kar bi Veliki Britaniji še omogočilo izstop brez sodelovanja na evropskih volitvah. Voditelji držav članic EU bodo o prošnji premierke May razpravljali danes.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je razglasila, da bo naslednji teden v parlamentarni postopek poslala zakon o popolni prepovedi prodaje polavtomatskih in jurišnih pušk. V sklopu novega zakona bo tudi odkupna shema za že obstoječe orožje v višini okoli 70 milijonov dolarjev. Po poteku obdobja zaoddajo orožja je za nezakonito lastništvo predvidena triletna zaporna kazen in globa štiri tisoč novozelandskih dolarjev. Oboroženi Novozelandci trenutno potrebujejo posebno licenco, posamičnih kosov orožja pa ni potrebno registrirati, tudi polavtomatskih pušk ne.

Evropska ljudska stranka EPP je s široko podporo izglasovala zamrznitev članstva madžarski vladajoči stranki Fidesz. Madžarskemu premieru Viktorju Orbanu pa je ljubša interpretacija, da je Fidesz svoje članstvo začasno zamrznil sam, čeprav je prej v primeru zamrznitve napovedoval izstop. EPP pred dokončno odločitvijo o usodi Fidesza pričakuje poročilo internega odbora o stanju na Madžarskem. Zamrznitev je podprlo tudi osem slovenskih članov EPP iz SDS, NSi in SLS. Orban si je jezo EPP nakopal s plakatnimi kampanjami proti predsedniku Evropske komisije Jean-Claude Junckerju in kandidatu za predsednika Fransu Timmermansu.