Britoff tajnih trgovinskih sporazumov

Britoff tajnih trgovinskih sporazumov

Aktualno-politična novica
8. 10. 2014 - 7.00
 / BritOFF

Sedma

Današji britoff začenjamo z novico vezano na odnos med verigo supermarketov Wallmart in zaposlenimi. Trgovski gigant je del delavcev, katerih službena obveznost ne dosega polnega delovnega časa, osvobodil ugodnosti zdravstvenega zavorovanja. Pod nož bo odšlo milijon tristo tisoč delavcev, katerih tedenski delovnih ne presega 30 ur. Vodstvo svoje dejanje opravičuje z vsem znano dikcijo konkurenčnosti, saj naj bi podjetja, kot je Target, počela isto. Prijaznost delodajalca je kljub težkim razmeram in majhnim donosom neizmerna. Tistim prikrajšanim za prispevke bodo namreč s pomočjo specialista omogočili, da si zdravstveno oskrbo na lastne stroške uredijo drugje.

V Bruslju je petdeset Kurdskih protestnikov vdrlo v prostore Evropskega parlamenta. Zahtevalo je odločnejše ukrepanje proti Islamski državi, ki trenutno oblega kurdsko mesto Kobane v bližini sirsko-turške meje. Letalski napadi na teroristične enote, ki jih izvajajo zahodne sile, namreč niso zaustavile hitrega tempa obleganja mesta. Protestniki so se mirno razšli po tem, ko se je z njimi sestalo več evropskih poslancev, med drugim pa tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Primer ni osamljen. V sredo so kurdski protestniki namreč prodrli v Nizozemski parlament v Hagu medtem, ko je v Turčiji prišlo do več spopadov med Kurdi in policijo. Zborovanja so potekala tudi v Berlinu, Londonu, Nicu in Marseillu.

Rusko Ministrstvo za ekonomski razvoj ima pripravljen program novih sankcij proti Evropski uniji in Združenim državam Amerike. Po besedah Andreja Bolousova, predsednikovega asistenta za ekonomske zadeve, bodo te tokrat naperjene proti uvozu oblačil iz zahodnih držav. Zadnji načrti sankcij dopolnjuje ukrepe, ki že od prvega septembra prepovedujejo uvoz tekstila, ki ni specifično vezan na oblačila.

V soboto bodo na Prešernovem trgu potekale demonstracije proti uvajanju tajnih tržnih sporazumov. Koalicija, ki vključuje tako neparlamentarne skupine kot so Umanotera, Iskra, Greenpace, kot opozicijsko parlamentarno stranko Združena levica, je protest organizirala v luči informacije, ki jo je na spletu objavil Wikileaks. Gre za globalni Sporazum o trgovini in storitvah. Več o tem bomo povedali čez eno uro.

Osma

Temo mešanja med javnim in zasebnim bodo danes zasedali prosto-trgovinski sporazumi, katerih uveljavitev poteka tajno. V soboto bodo namreč na Prešernovem trgu potekali protesti sklicani po Wikiliksovi objavi informacije o tajnih pogajanjih v zvezi z Sporazumom o trgovini in storitvah, bolje poznanem s kratico TISA. Gre za sporazum, z večimi podobnimi predhodniki. Javnosti sta že dalj časa znana tako imenovana Celoviti gospodarski in trgovski sporazum oziroma CETA ter Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, označeno s kratico TTIP. V osnovi gre pri vseh omenjenih sporazumih za isto logiko, ki prek sprejetja večih uredb dodatno deregulira trg ter poneumi države na njegovo služkinjo. Ta se po eni strani konča z rušenjem javnih inštitucij, razkrajanjem okolja medtem, ko zasebne korporavije na drugi strani beležijo visoke prilive.

A začnimo od začetka. Leta 2009 so se v Pragi med Evropsko unijo in Kanado začela pogajanja o Celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, od zdaj naprej kar CETA. Sporazum, ki je že bil sprejet in čaka zgolj še na potrditev s strani evropskega sveta in parlamenta, odstranjuje ovire za delovanje korporacij. V sporazumu je najbolj problematična tako imenovana določba o poravnavi sporov med investitorjem in državo oziroma ISDS. Ta namreč podjetjem daje možnost, da na sodišču razveljavijo vsako državno uredbo, ki njim samim zmanjšuje profit. Poleg tega so seveda upravičeni tudi do tožbe za izgubljen in potencialen dobiček. Kategorija tovrstnih ovir pa je zelo široka. Kot prvo od njih lahko omenimo varstvo okolja. Govora je o zakonih, ki od podjetja zahtevajo, da za okolje prevzame določeno mero odgovornosti, pa naj gre za zmanjševanje lastne svinjarije ali pa plačila prispevkov. Plačilo prispevkov in smetarjev zmanjšujeta vrednostno velikost profita, kar podjetjem ni všeč. Lep primer tega najdemo v Salvadorju. Tega trenutno toži avstralsko podjetje Oceania gold, ker mu je država preprečila kopanje zlata, da ne bi prišlo do zastrupitve vira pitne vode. S tem je namreč omejevala njegovo ekonomsko svobodo.

Naslednjo oviro predstavljajo inštitucije, ki vsaj pri nas trenutno ohranjajo več ali manj javen značaj. Najlepša primera sta zdravstvo in šolstvo. Zanimivo je predvsem slednje. V primeru, da država večjo podporo namenja javni inštituciji in pri podeljevanju koncesij za delovanje privatnih šol deluje selektivno, le te lahko proti njej vložijo tožbo. Zato so v Sindikatu za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo na premierja slovenske vlade naslovili zahtevo o izključitvi vseh vzgojno - izobraževalnih storitev izven sporazuma CETA.

Ovire nadalje padajo na samem mestu proizvodnje. Gre za državno določeni minimalno urno postavko ter maksimalni dnevni delovni čas in pa razne obveznosti podjetja. Sem sodijo tudi obveznosti podjetja, da plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, njihove regrese in tako naprej. Če država regulira kar koli od omenjenega, to pade na sodišču, sama pa se znajde na zatožni klopi.

In nazadnje, verjetno najbolj problematičen primer deregulacije. Država izgubi možnost nadzorovanja pretakanja finančnega kapitala, pa četudi bi njegovo gibanje rada omejila zaradi grozeče ekonomske katastrofe. Dejstvo, da je ravno tako ravnanje povzročilo kriza leta 2008 je za tovrstne sporazume očitno irelevantno.   

Vse kar smo povedali o sporazumu CETA v bistvu velja tudi za Čezatlansko trgovinsko in investicijsko partnerstvo ali TTIP. Sporazum vezan specifično na vzpostavljanje vezi med Evropsko unijo in Združenimi državami je trenutno v fazi javnosti nedostopnih pogajanj. Predvideno poenotenje evropske zakonodaje z ameriško, poleg že vseh omenjenih deregulativ, obenem omogoča, da na evropske trge prode gensko spremenjena hrana, saj je ameriška zakonodaja glede tovrstne problematike milejša.

Zaključimo s tem, da povemo še nekaj o povodu za našo temo, o  Sporazumu o trgovini in storitvah oziroma TISI. Za razliko od sporazumov med Avstralijo in Evropo ter kasneje Evropo in Združenimi državami, ta ni vezan na posamično mednarodno vez. Osnovan je globalno. ZDA in EU namreč predstavljata le dve od petdesetih držav, ki sodelujejo na pogajanjih. Kot zanimivo podrobnost je potrebno omeniti, da na sestanke niso bile vabljene države BRIC. V primeru, da bo sporazum sprejet, bodo vse slabosti znane prvim dvema primeroma, prenesene na 68 odstotkov svetovnega trga in storitev.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness