Britoff težavnih koalicij

V prvem krogu predsedniških volitev na Češkem je zmagal zdajšnji predsednik Miloš Zeman, ki je zbral nekaj manj kot 39 odstotkov glasov, kar je precej slabši rezultat od tistega, ki se ga je nadejal.  V drugi krog se je poleg Zemana uvrstil še Jiři Drahoš. Boj v drugem krogu volitev bo tako potekal po sedaj v Evropi že znani ločnici med populistično desnico in liberalizmom. Drahoš, znanstvenik in bivši predsednik češke Akademije znanosti, zagovarja bolj evropsko usmerjenost Češke in podpira prevzem evra. Zeman je znan po svojih evroskeptičnih stališčih, v zadnjih letih pa je Bruselj razburjal tudi s svojimi protipriseljenskimi in proti muslimanskimi izjavami ter dobrimi odnosi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na Češkem ima, podobno kot v Sloveniji, predsednik republike omejene dolžnosti. Vloga novega predsednika pa bi utegnila biti vsaj na začetku njegovega mandata nekoliko pomembnejša. Zmagovalec nedavnih parlamentarnih volitev, milijarder Andrej Babiš, namreč še vedno ni uspel sestaviti vlade. Trenutno kaže, da bo parlament naslednji teden zavrnil njegov prvi poskus za sestavo vlade, hkrati pa se Babiš otepa tudi obtožb, da se je pred desetletjem protipravno okoristil z evropskimi subvencijami. Zeman velja za Babiševega zaveznika, Drahoš pa je odločitev Zemana, da Babišu podeli mandat za sestavo vlado v volilni kampanji kritiziral.

Še naprej se zatika tudi pri sestavi nove nemške vlade. V petek so konservativni stranki CDU in CSU ter socialdemokratska stranka SDP dosegle dogovor za začetek uradnih podajanj o sestavi nove velike koalicije, dogovor pa vsebuje tudi okvirni načrt koalicijske pogodbe. Včeraj pa je vodstvo SDP na regionalnem kongresu stranke v deželi Saška-Anhalt doživelo hladen tuš, saj je tam članstvo stranke zavrnilo doseženi dogovor s CDU in CSU. Rezultat glasovanja ni obvezujoč, bo pa obvezen rezultat glasovanja na generalnem kongresu stranke, ki bo potekal čez en teden v Bonnu.

Na Dunaju so potekali množični protesti proti novi avstrijski vladi. Protesti so bili usmerjeni predvsem proti vstopu skrajno desnih političnih sil v vladni kabinet in proti anti-imigrantski politiki vlade. K shodu so pozvale organizacije Platforma za človeško azilno politiko, Ofenziva proti desnici in Platforma radikalna levica. Policija je število udeležencev ocenila na 20 tisoč organizatorji pa 70 tisoč ljudi.