BritOFF tedna človekovih pravic

BritOFF tedna človekovih pravic

Aktualno-politična novica
23. 11. 2018 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10. uri

Danes v EU Britoffu o tednu človekovih pravic, dodatni zaščiti za žvižgače in Mladinskem evropskem parlamentu, ki ga je letos prvič gostil Evropski parlament v Bruslju.

V Evropskem parlamentu so se ta teden zvrstili številni dogodki, posvečeni tematiki človekovih pravic. S posebnim tednom je želel parlament počastiti 70. obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela desetega decembra 1948. Gre za temeljni dokument na področju varstva človekovih pravic, na katerega se opira večina modernih ustav. Vsebuje temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, prepoved mučenja, svoboda gibanja, socialne pravice in pravica do svobode mišljenja. Deklaracija predstavlja osnovo za Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in skupaj z njima tvori tako imenovano Mednarodno listino o človekovih pravicah.

Glavni dogodek tedna je bila torkova konferenca, na kateri so sodelovala številna zvezdniška imena iz sveta človekovih pravic. Med udeleženci so tako bili Michelle Bachelet, aktualna komisarka Združenih narodov za človekove pravice, Fatou Bensouda, glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča, Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic, in Stavros Lambrinidis, posebni predstavnik EU za človekove pravice. Prek video sporočila pa sta bila prisotna tudi Thorbjørn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope, in Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov. Na konferenci je bil govor predvsem o varstvu človekovih pravic v digitalnem svetu, pravicah manjšin in nadzoru nad spoštovanjem človekovih pravic.

V duhu človekovih pravic je odbor za pravne zadeve izglasoval več pravic za žvižgače. Ti bodo v EU tako lahko brez skrbi izpostavljali kršitve prava EU na področjih utaje davkov, korupcije, varstva okolja ter javnega zdravja in varnosti. Enaka zagotovila bodo imeli tudi tisti, ki bodo žvižgačem pomagali pri razkrivanju nezakonitih praks, najpogosteje novinarji. Za zaščito žvižgačev so poslanci med drugim od držav članic zahtevali, naj tako v javnem kot zasebnem sektorju zagotovijo ustrezne mehanizme za poročanje o kršitvah. Dogovorjeno besedilo novega predpisa izrecno prepoveduje povračilne ukrepe in od držav članic zahteva, naj posameznike ustrezno zaščitijo. Države morajo nuditi tudi ustrezne informacije in brezplačne nasvete ter zagotoviti pravno, finančno in psihološko podporo.

Predlagateljica novega predpisa o zaščiti žvižgačev, Evropska komisija, se je zanj odločila zaradi pomanjkanja ustrezne zaščite v državah članicah EU. Le deset držav med za zdaj še osemindvajsetimi ima v svoji nacionalni zakonodaji trenutno predpise za zaščito takih posameznikov, zaščita pa je pogosto razpršena in nejasna. Pri predlogu je sledila tudi priporočilom Sveta Evropske unije in resolucije Evropskega parlamenta s konca lanskega oktobra.

Za konec še v Mladinski evropski parlament, ki se ga je udeležilo 800 mladih iz cele Evrope. Med drugim so razpravljali o načinih povišanja volilne udeležbe na evropskih volitvah, reševanju problema plastičnih odpadkov in ustvarjanju bolj trajnostnih mest. Njihove ugotovitve bo predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani decembra predstavil voditeljem EU. Glavni namen tovrstnih iniciativ je približati Evropsko unijo mladim in vzgojiti prave državljane Evrope.

Ob 8. uri

Vlada je potrdila predlog novele Zakona o izvrševanju proračuna, ki upošteva nove obveznosti, ki jih bo država prevzela v letu 2019. Kljub glasnemu nasprotovanju Stranke Alenke Bratušek in nje same je vlada zakon sprejela soglasno. Zatikalo se je pri letnem dodatku za upokojence. Predlog zakona namreč predvideva izplačilo letnega dodatka v petih razredih, kar pomeni za 18 milijonov evrov več sredstev, skupno bo za dodatek namenjenih 140 milijonov. Po presoji Bratušek pa novela ni upoštevala zavez iz koalicijske pogodbe, ki predvideva izplačilo letnega dodatka za upokojence v dveh razredih. Za to bi potrebovali več denarja, ki ga po besedah predsednika vlade Marjana Šarca ni na pretek. Franc Jurša iz stranke DeSUS, tradicionalno upokojenske stranke, je zavzemanje Bratušek za večje dodatke upokojencev komentiral takole, citiramo: “Bratuškova je ugotovila, da je to velik ribnik, v katerem je skoraj 630.000 rib, zato je prišla vanj lovit. To se mi ne zdi narobe, a ni edina. Tudi drugi tukaj lovijo.”

Uprava Slovenskega državnega holdinga, SDH, je dobila nove okrepitve. Nadzorni svet je za nova člana imenoval Andreja Božiča in Boštjana Kolerja. V tričlanski upravi se bosta za štiri leta pridružila predsednici Lidiji Glavina. Koler bo mandat nastopil 1. decembra letos, Božič pa 21. januarja prihodnje leto. Nadomestila bosta sedanjega finančnega ministra Andreja Bertonclja in Vanesso Grmek, ki je začasno nadomestila Nado Drobne Popovič. Na razpis je sicer prispelo 38 prijav, nominacijska komisija nadzornega sveta pa je izbor zožila na pet prijav, med katerimi so izbrali nadzorniki.

Vlada se še naprej otepa izvrševanja ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol in ne podpira novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novelo so vložili poslanci SDS, predvideva pa 100-odstotno financiranje zasebnih šol. Ustavno odločbo bi morala vlada sicer izvršiti v roku enega leta po sprejetju. Po presoji vlade je odločbe ustavnega sodišča treba izvrševati, a je treba upoštevati tudi vrstni red njihovega nastanka. Kot vemo, denarja ni na pretek.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness