BritOFF zločincev

BritOFF zločincev

Aktualno-politična novica
16. 11. 2019 - 12.00
 / BritOFF

Začasna vlada v Boliviji na čelu s samooklicano predsednico Jeanine Áñez je v manj kot tednu na oblasti uspela zakriviti vse tisto, kar so pred tem obtoževali padlega predsednika Eva Moralesa. Potem ko je opozicija pod vodstvom Áñez po svobodni interpretaciji zakonov in brez potrditve kongresa – sicer resda ob podpori ustavnega sodišča – prevzela vodenje države, sedaj izvaja represijo nad protestniki, ki se na ulicah zbirajo v podporo Moralesu. Po poročanju očividcev sta vojska in policija na večinsko staroselske protestnike streljali s pravimi naboji – pet ljudi je umrlo, mnogo več pa jih je ranjenih. Obenem je nova bolivijska oblast pretrgala diplomatske stike s Kubo in Venezuelo in iz države izgnala vse venezuelske diplomate ter 725 Kubancev, večinoma zdravnikov, saj naj bi sodelovali v protestih. Áñez, ki bi v svoji začasni vlogi predvsem morala zagotoviti pripravo novih, "demokratičnih" volitev, je dejala, da se lahko Morales v državo vrne na sojenje zaradi volilne goljufije in korupcije, ne sme pa biti predsedniški kandidat.

Ameriški predsednik Donald Trump se bržkone ne bo odzval na potek dogodkov v Boliviji, saj so novi bolivijski vladi v ZDA že oznanili podporo in padec Moralesa označili kot zmago demokracije. V podobni luči je Trump pomilostil dva člana ameriške vojske, ki sta bila obtožena vojnih zločinov. Med pomiloščenimi sta častnik Clint Lorance s činom nadporočnika, ki je preživel več let v zaporu zaradi umora dveh afganistanskih civilistov, ter major Matthew Golsteyn, ki je še čakal na sodbo zaradi umora civilista leta 2010. Obenem je Trump vrnil čin še enemu ameriškemu dekoriranemu marincu, ki je bil v Iraku obtožen različnih vojnih zločinov, obsojen pa zaradi fotografiranja z mrtvim zapornikom. Kot so iz Bele hiše navedli v uradni izjavi, Trump sledi tradiciji ameriških predsednikov, ki nudijo "drugo priložnost" ameriškim vojakom, ki so si to s svojim ravnanjem zaslužili

Iranska vlada se je odločila za 50-odstotno zvišanje cen pogonskih goriv, zaradi česar je v različnih mestih po državi izbruhnilo več spontanih protestov. Vlada je omejila tudi porabo goriva z 250 na 60 litrov na vozilo mesečno. Iran se spopada z večodstotnim krčenjem gospodarstva in s 40-odstotno inflacijo, predvsem zaradi obsežnih ameriških sankcij. Predsednik države Hasan Rohani je sicer dejal, da vlada te odločitve ni sprejela zaradi težav gospodarstva, temveč zato, ker bi radi sredstva preusmerili v subvencije za revnejše družine.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.