Osma

Predragi poslušalci, pozdrav pošilja ponedeljkova politična ekipa. Poslušate prvi Britoff, pregled dogodkov v njem pa začenjamo v Romuniji. Vlada je umaknila sporni odlok, ki bi otežil preganjanje koruptivnih politikov. Socialdemokrate, ki vlado vodijo, so k odločitvi motivirale ljudske množice, ki so v preteklih šestih dneh protestirale širom države. Protestniki, približno četrt milijona jih je bilo, so se zbrali kljub umaknjenemu odloku, saj menijo, da za tovrstne odločitve mora nekdo odgovarjati.



Volitve v žepni kneževini Liechtenstein je, kot že pred štirimi leti, dobila Napredna državljanska stranka, krajše FBP. Drugo mesto je po številu glasov pripadlo njeni koalicijski partnerici Domovinski zvezi, krajše VU. Stranki bosta najverjetneje spet formirali koalicijo, kar je bila običajna praksa med letoma 1938 in 1997. Nato se je VU spričo absolutne večine, ki jo je dobila na volitvah, odločila vladati sama. Leta 2001 pa je absolutno večino dobila FBP in se tako kot pred tem VU tudi ona odločila vladati sama. Od leta 2005 stranki znova vladata skupaj. 25-člansko skupščino poleg omenjenih strank sestavljata še desničarska Neodvisna stranka in antimonarhična zelena Svobodna lista.



Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je odpovedal mirovna pogajanja s komunističnimi uporniki, potem ko so tako uporniki kot vlada razglasili konec prekinitve ognja. Do odpovedi mirovnih pogajanj je prišlo, potem ko so uporniki minuli teden sporočili, da je petmesečne prekinitve ognja konec, ker naj bi jih skušala Dutertejeva vlada prevarati, poleg tega pa krši človekove pravice. Posledično je tudi vlada odstopila od prekinitve ognja. Komunisti se proti uradni Manilli borijo že od leta 1968.

Deseta

Spoštovani poslušalci, cenjene poslušalke, ponovno pozdravljeni v minutah, ki jih za vas pripravlja Aktualnopolitična redakcija. Drugi ponedeljkov jutranji Britoff je namenjen pregledu še ne uveljavljene zakonodaje in sodne prakse. Danes bo na tapeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Novela zakona je bila 2. februarja poslana v javno obravnavo, pripombe pa sprejemajo do 7. marca. Prvotno se je ministrstvu zapisalo, da pripombe pobirajo zgolj do 7. februarja, a so ob opozorilu kolegov z javne televizije napako odpravili.

Zakon predvideva uvedbo ene od oblik Capacity remuneration mechanism-a, krajše CRM, oziroma, kot mu reče zakon - prednostno dispečiranje. Za kaj pravzaprav gre? Najbolj zoprn pojav, ki je povezan z distribucijo električne energije, je njena odsotnost, torej “električni mrk”. Do nje pride predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je neposredne, fizične narave. Gre za napake v omrežju, pomankljivo napeljavo, nedokončano elektrifikacijo in podobno. Drugi razlog je manj očiten, še posebej, ker nas avtoritete poučujejo, da je trg nezmotljiv. Gre za napake v trgu, ki povzročijo mrk. Povpraševanje po elektriki je namreč togo, težko ga je časovno zamakniti, na voljo pa hkrati ni nobenih substitutov. Povpraševanje se sicer zaradi tehnološkega napredka pospešeno povečuje, trg pa se na povečanje ne more takoj prilagoditi. Elektrika namreč ne omogoča proizvajanja zalog, povečanje ponudbe pa je možno le z večanjem proizvodnih kapacitet, kar pa vzame nekaj časa.

V zmotljivi trg tako z že omenjenimi sredstvi poseže država. CRM mehanizem je možen v različnih oblikah. Država bodisi določi delež proizvodnih kapacitet, ki morajo biti rezervirane za čase pomankanja električne energije, bodisi se posluži kakšne druge metode zagotavljanja stabilne preskrbe.



Nov energetski zakon napako trga rešuje z obveznimi deleži uporabe domačih, torej slovenskih virov primarne energije. Povedano drugače: določen delež električne energije mora biti predelan v slovenskih elektrarnah. Slovenija tako investitorje v električno energijo obvezuje, da se slovenskih elektrarn poslužujejo v vsaj 15-ih odstotkih svojega celotnega prometa. To gre seveda na roko megalomanskim energetskim investicijam iz preteklosti, khem khem, TEŠ 6.

Dodatni pogoji za investitorje pa morajo seveda za njih prinašati določeno finančno korist. Ta prihaja v obliki nadomestila za prednostno dispečiranje, sredstva za to pa bodo zagotovili kar končni uporabniki. V najslabšem primeru bi se položnice za elektriko povečale za en evro. Pravica do nadomestila se bo za proizvajalce električne energije aktivirala le v primeru nizkih tržnih cen energije, torej velike diskrepance med obvezno domačo primarno energijo in poceni tujo.



Zakon vlada želi sprejeti po skrajšanem postopku.