10.05

Teden je naokoli in spet je čas, da v četrtkovem dopoldnevu pretresemo novice s področja tehnologije. Čeprav je letošnje leto še mlado, pa na tem področju vseeno s polno paro sopiha Evropska komisija.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na včerajšnji novinarski konferenci namreč predstavila strategijo za digitalni razvoj EU v prihodnjih petih letih. Gre za izjemno široko področje, saj se komisija ukvarja tako z umetno inteligenco kot s hitrostjo širokopasovnih povezav na podeželju. Rdeča nit predlaganih reform je po navedbah von der Leyen odpravljanje zaostanka, ki si ga je EU nakopala v tehnološki tekmi z ZDA in Kitajsko. Dokumenti, ki jih je objavila komisija, tako izkazujejo značilno evropsko mešanico strahu pred nebrzdano zlorabo podatkov in skušnjavo, da bi iz obsežnih baz o Evropejcih vendarle nekako iztisnili gospodarsko dodano vrednost. Bela knjiga o umetni inteligenci tako predpostavlja, da ta ne bi smela kršiti pravic žensk, manjšin in drugih ranljivih skupin, ki pri ameriških vzorcih strojnega učenja ponavadi potegnejo krajši konec. Umetna inteligenca bi bila tako podvržena testiranju in regulaciji po vzoru drugih industrij. Čeprav se komisija očitno zaveda nevarnosti nenadzorovane uporabe umetne inteligence na občutljivih področjih, kot so zdravstvo, pravosodje in transport, pa vseeno ni prav odločna pri velikokrat sporni prepoznavi obrazov. Tukaj je komisija pripravljena na pogajanja, da bi bila uporaba ta tehnologije v manjšem obsegu vendarle dovoljena.

Stojno učenje je seveda neučinkovito brez velikih baz podatkov, ki po mnenju komisije trenutno nepovezane tičijo na strežnikih raznoraznih vladnih agencij in zasebnih gospodarskih družb. Komisiji gredo v nos zlasti ameriški spletni giganti, kot sta Google in Facebook, ki so uspeli v svoje ameriške oblačke posrkati tudi ogromno podatkov evropskih državljanov in podjetij. Za gradnjo podatkovne in oblačne infrastrukture, ki bi evropske podatke zadržala in povezovala doma, naj bi komisija skupno namenila do šest milijard evrov. Svetla prihodnost tako predvideva večjo povezljivost podatkov med evropskimi državnimi institucijami in gospodarstvom. Med drugim naj bi evropske podatke prispevali tudi tuji spletni giganti, ki jih lahko zaenkrat zadržujejo zase. Navdušenja Googla, Facebooka in njunih podobnikov tu pač ni pričakovati, saj je monopol nad zbranimi podatki njihova velika konkurenčna prednost.

Evropska komisija potihem računa na to, da bo ZDA in Kitajsko dohitela z razvojem interneta stvari oziroma omrežja 5G. Za razvoj platform, ki bi obdelovale podatke bodočega evropskega omrežja 5G, je pripravljena nameniti kar dve milijardi evrov. Seveda ostaja še vprašanje izgradnje omrežja 5G, pri katerem pa komisija ta teden vendarle ni popustila pod pritiski ZDA, naj vnaprej izloči kitajskega ponudnika Huawei. Državam članicam je tako zgolj priporočila, naj se pri izbiri graditelja izogibajo ponudnikom z velikim varnostnim tveganjem. Velika Britanija, ki je po odhodu iz EU sicer precej ranljivejša v pogajanjih z ZDA, pa je podjetju Huawei dopustila največ 35-odstotni delež izgradnje omrežja 5G. 

Evropska komisija pa tudi obeta, da bo EU s pomočjo digitalizacije do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost. Upajmo, da bo rek »bolje pozno kot nikoli« takrat še aktualen - glede na letošnji januar se nam namreč že malo mudi. 

8.05

Odvetnik priprtega Juliana Assangeja je na včerajšnjem zaslišanju na londonskem sodišču izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump preko odposlanca ustanovitelju Wikileaksa ponudil pomilostitev, če zanika vlogo Rusije pri pridobitvi notranjih dokumentov demokratske stranke. Domnevni Trumpov odposlanec, nekdanji republikanski poslanec Dana Rohrabacher, ki je Assanga na ekvadorskem veleposlaništvu obiskal leta 2017, navedbe zanika, bojda naj bi iskal samo splošne informacije o izvoru ukradenih elektronskih sporočil demokratov. Bela hiša pa se sodelovanja z Rohrabacherjem domnevno sploh ne spomni. Assangu ob morebitni izročitvi ZDA grozi osemnajst obtožb o vohunjenju, ki se vse nanašajo na Wikileaksovo razkrivanje informacij v zvezi z vojno v Iraku in Afganistanu.

Avstralski premier Scott Morrison je naznanil obsežno preiskavo požarov, ki so močno prizadeli predvsem zvezni državi Novi Južni Wales in Viktorijo. Posebna komisija se bo šest mesecev ukvarjala s tem, kako naj se pri požarih v prihodnosti deli pristojnost med zvezno in državno ravnjo pri razglasitvi izrednega stanja in napotitvi vojske. Opozicijski laburisti pa opozarjajo, da bi se morala komisija posvetiti tudi vlogi podnebnih sprememb in zmanjševanju ogljičnih izpustov. Avstralija je namreč največja svetovna izvoznica premoga in utekočinjenega zemeljskega plina.

Nekdanjemu mehiškemu predsedniku Enriqueju Peñi Nietu grozijo obtožbe v zvezi s preiskavo korupcije v državnem naftnem podjetju Petróleos Mexicanos. Gre za sporne nakupe nepremičnin v vrednosti skoraj 500 milijonov dolarjev, ki naj bi jih naftno podjetje kupilo po močno prenapihnjeni ceni. Nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Emilia Lozoyo, ki se sicer spopada že z obtožbami na račun gradbenega koncerna Odebrecht, so prejšnji teden pridržali organi pregona v Španiji.