8.05

Evropski parlament je sinoči v zadnjem, četrtem krogu volitev izglasoval Antonia Tajanija, sicer nekdanjega evropskega komisarja, pa tudi tiskovnega predstavnika Silvia Berlusconija, za svojega predsednika. Uspeh je žel po tem ko se je Evropska ljudska stranka dogovorila s prvakom liberalcev, prav tako kandidatom Gujom Verhofstadtom, o podpori prvega, v zameno pa obljubila skupno platformo za nov zagon povezane Evropske unije. Ivo Vajgl iz vrst liberalnega Aldeja, je pred glasovanjem izjavil, navajamo: "Kompromis je zame sprejemljiv, s stisnjenimi zobmi bom glasoval zanj," medtem ko je članica socialistov Tanja Fajon ocenila, da je Verhofstadt izvedel "spektakularni politični salto". Slednjemu se vsled dogovora maje stolček glavnega parlamentarnega pogajalca za brexit, nekdanji predsenik hrama Martin Schultz pa se vrača na nemški nacionalni politični parket.

Novo vodstvo je dobila tudi Zdravniška zbornica. Zdenka Čebašek Travnik je z 86 osovjenimi glasovi več za las prehitela dosedanjega predsednika Andreja Možino in obljubila “da se zbornica okrepi, da se članstvo znova najde v zbornici, da bomo začeli več sodelovati, da bo več komunikacij, predvsem pa izboljšanje medosebnih odnosov".

V želji ohranjanja aktualnih odnosov in ne vzpostavljanja novih, pa je ameriško finančno ministrstvo uvedlo sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku oziroma, kot so sami sporočili "Zaradi oviranja daytonskega sporazuma Milorad Dodik predstavlja pomembno grožnjo suverenosti in celovitosti BiH." Njegovo potencialno premoženje v ZDA je s tem zamrznjeno, ameriški državljani pa z njim ne smejo poslovati.

10.05

Pravkar prebujenim dobro jutro, vsem preostalim pa lep pozdrav v “Že videnem, že slišanem BritOffu”, v katerem z recikliranjem starih vesti osvetljujemo aktualne.

Državni vrh je začetek leta izkoristil za vnovičen izkaz pričakovanj glede končne rešitve ključnega bilateralnega spora s sosednjo Hrvaško, danes si bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ogledal potek del na gradbišču izvlečnega tira iz koprskega pristanišča, mi pa vam predočamo gnev, ko Slovenija 16 let po izgubljenem dostopu do lastnega morja še vedno ni imela ustrezne infrastrukturne povezave s Suškom, danes predelom Reke.

V Bojevniku, dne 1. septembra, 1935. leta:

“Slovenci in morje”

Slovenci imamo brez dvoma izmed vseh jugoslovanskih narodov največ smisla za morje. Dokaz temu je, da je vedno nebroj naših mladeničev z velikim navdušenjem šlo v mornarico, bilo trgovsko ali vojno in so se tam tudi izkazali kot silno spretni mornarji. Toda usoda je hotela, da smo izgubili svoj izhod na morje. Nerazumevanje in zanikrnost kot posledici centralizacije, sta tudi krivi, da danes nimamo nikake zveze z morjem, razen zračne, ki pa ne zadostuje. Bližajo se dnevi kongresa Jadranske Straže v Ljubljani, kjer bomo Slovenci ponovno dokazali, da smo narod, ki zaslužimo vsaj dobro zvezo z morjem. Ni naš namen, dokazovati ali je zveza z morjem za Slovence važna ali ne, ni tudi naš namen ponovno pogrevati vse prednosti, ki bi jih bile deležne tudi druge pokrajine naše države vsled dobre zveze z morjem, ni končno naš namen dokazovati koliko naša država izgubi pri svojih dohodkih zaradi nemogočega dohoda na naše morje po naši zemlji. Hočemo samo opozoriti, da je neka sila, neka tajna moč, ki vsak poskus zveze z morjem onemogočuje in kolikor mogoče zavlačuje. Šestnajst let, leto za letom povdarjamo, sklicujemo ankete, konference, sestanke, pišemo, rišemo, sestavljamo statistike, pa nič in nič. Obljube, zakoni ... in vse pri starem. Zadeva se ne gane pa se ne gane z mesta. Kje je vzrok? Gospodje pri zeleni mizi imajo druge skrbi, donavsko pristanišče v Belgradu, palače in afere, to je vse bolj važno kakor vse drugo. A mi? Čakamo, namesto, da bi delali po znanem bosanskem pregovoru: »Uzdaj se use i u svoje kljuse«!

Mnenja smo, da je vsako čakanje, namerno zavlačevanje gradbe železnice, pred vsem pa dobre avtomobilske ceste iz Ljubljane na Sušak, zločin nad našim gospodarstvom! Čakanje je izguba, vsak dan izgubi naše narodno gospodarstvo toliko in toliko, kdo nam bo nadomestil te izgube? Če hočemo usmeriti tok turistov na naš Jadran, jim moramo zasigurati predvsem dobro zvezo. Statistike, ki so nam na razpolago, nam kažejo, da potuje pretežni del turistov z motornimi vozili, ker so hitrejši in okretnejši. Zaključek je popolnoma jasen: zgraditi moramo nemudoma cesto, ki bo vezala Ljubljano z Jadranom in ki bo ustrezala sodobnemu prometu! Ker le na ta način nam je zagotovljen tok turistov iz Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije in Poljske! Banovine, to so dravska, savska, primorska in zetska, naj nemudoma rešijo finančno stran tega vprašanja in naj se v ta namen najame posojilo v inozemstvu, za katero bi jamčile vse prizadete banovine. Z delom je pričeti takoj, še to jesen, ker čakanja je bilo menda šestnajst let že dovolj! Smatramo, da je cestna zveza Ljubljana — Sušak življenjskega pomena za dravsko, savsko in primorsko banovino, in zato tega vprašanja ni za odlašati!

Za konec predočamo še novičko o posledicah znatiželjnosti z naslednje strani časnika Bojevnik, saj je usoda jezikov manjših narodov vedno aktualna:

“Jugoslovanski slovar”

Pravkar je izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne Slovenski — jugoslovanski slovar za vse one, ki se hočejo temeljito naučiti jugoslovanskega jezika. Povpraševanje po tem slovarju je bilo tolikšno, da je bila zaloga, ki je obsegala skoro milijon izvodov, v 3 dneh razprodana. V kratkem izide druga izpopolnjena in povečana izdaja za vse one, ki so ga naročili po pošti. S čistim dobičkom nameravajo zgraditi mrtvaško vežo, v katero bodo položili k večnemu počitku slovenski jezik, ko bodo vsi do dobra obvladali jugoslovanščino.