ob 9.05

Egipt se pripravlja na obletnico arabske pomladi, ki bo 25. januarja. V ta namen sta oblast in centralna banka zamrznili premoženje 120 posameznikom, ki naj bi bili povezani s terorizmom. Poleg Muslimanskih bratov so na seznamu tudi imena revolucionarnih socialistov. Zamrznitve in zasegi premoženja so bili lansko leto pogosta praksa egipčanskih oblasti. Posamezniku ali organizaciji se premoženje odmrzne, če in ko dokaže, da s terorizmom nima vezi.

Val manjših delavskih protestov je po novem letu zajel London in Veliko Britanijo. Včeraj je za dostojen socialni prispevek stavkala skupina Invalidi proti rezom. Nadaljuje in povečuje se tudi stavka avtobusnih voznikov. Stavko so podprli vozniki 18 podjetij, ki nudijo avtobusne prevoze, napovedana pa je za naslednji torek. Glavni stavkovni zahtevi sta dvig plače in uvedba kolektivnih pogodb.

Danes se konča tudi dvodnevna stavka zaposlenih na Visoki šoli v vzhodnem Londonu, ki jo obiskuje približno 14.000 študentov. Stavkajoči nasprotujejo novim pogodbam, ki krajšajo dopust, nižajo bolniško nadomestilo in podaljšujejo delovni čas. Vse glasnejše so tudi zahteve po ponovni nacionalizaciji železniškega transporta, ki je bil med prazniki povsem kaotičen.

Socialistično obarvani Britoff končajmo na Kubi. Le-ta je izpustila 53 zapornikov z ameriškega seznama kubanskih političnih zapornikov. Politična poteza bo pozitivno vplivala na zbliževanje z Združenimi državami Amerike, katerih predsednik Barrack Hussein Obama bi rad umaknil 54 let trajajoči embargo proti Kubi. Še opomnik - Kuba ni edina država, ki ima na otoku sumljive zapore.

Britoff ob desetih bo za razliko od tega obarvan tržno. Govora bo o novi kriptirani spletni tržnici z zaupnimi informacijami.

                                                      ob 10.05

Julian Assange je že tri leta ujet v ekvadorskem veleposlaništvu, za zapahi pa so nekateri drugi sodelavci portala žvižgačev Wikileaks. Slednji sicer še živo brca, a skupina kriptograferjev in programerjev z imenom u99 razvija sorodno spletno platformo, ki odpravlja nekatere pomankljivosti. Slur.io je odprto kodna, anonimna, decentralizirina tržnica z zaupnimi informacijami. Dobrine se prodajajo za bitcoine, vse transakcije pa potekajo prek omrežja tor.

Informacije se prodajo najboljšemu ponudniku in lahko se prodajo samo enkrat. Vgrajeni so mehanizmi, ki prepričujejo zlorabe, a bolj kot tehnične podrobnosti si raje oglejmo implikacije, ki jih takšna platforma prinaša. Razvijalci upajo, da bodo finančne spodbude v anonimnem okolju proizvedle večje število "leakov", kot jih proizvede ideološka motivacija, kakršna je gnala patriota Edwarda Snowdna. Manj moralne osebe bodo zaupne informacije lahko prodajale za materialne koristi.

Slur se primerja z Wikileaksom, le da bodo na njem novinarji morali kompenzirati tveganje tistih, ki jim informacije posredujejo. Podatki, ki se bodo prodajali na slur-u bodo najverjetneje poslovne skrivnosti, načrti za potrošniške dobrine, izvorna koda zaprtokodnih programov, ukradene baze podatkov, podatki o davčnih utajah, vojaške informacije, sodni dokazi, fotografije zvezdnikov in zvezdnic, dokazi o korupciji... marsikaj kar sicer pripada družbi, korporacijam pa omogoča, da ohranijo monopolni položaj, ali pa vsaj majhno prednost pred tekmeci in uporabniki.

Kriptirane informacije bomo lahko za bitcine kupovali z julijem, ko bo platforma končana. Do takrat lahko obiščete spletno stran in ji namenite donacijo, če verjamete, da bo prinesla kaj pozitivnega, ali pa samo za lulz.