10:05

Četrtkovo dopoldne je znova posvečeno Tehnološkemu britoffu, ki so ga tokrat omogočili irski davkoplačevalci. Javni so namreč postali stroški pravne bitke, ki jo urad irske informacijske pooblaščenke Helen Dixon bije v zadevi Facebook Ireland in Max Schrems. Na podlagi zahteve o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je vložil časnik Irish Independent, naj bi stroški znašali skoraj dva milijona evrov. Več kot milijon evrov je bilo v zadnjih dveh letih izplačano odvetnikom in izvedencem družbe Philip Lee solicitors, kar se nanaša na en sam sodni postopek pred komercialnim oddelkom irskega vrhovnega sodišča.

A za razumevanje tega primera se moramo vrniti v leto 2015. Sodišče Evropske unije je takrat namreč odpravilo evropsko-ameriški informacijski sporazum Varni pristan iz leta 2000. Pojasnilo je, da zaščita podatkov v ZDA ni enakovredna evropski, čeprav bi sporazum to moral zagotavljati. Sodno presojo Facebookove obdelave podatkov evropskih uporabnikov je sprožil avstrijski pravnik in aktivist za spletno zasebnost Max Schrems. Najprej je neuspešno poskušal posredovati pri uradu irskega informacijskega pooblaščenca. Ta pritožbe najprej sploh ni hotel obravnavati, primer Facebooka pa je na koncu pristal na evropskem sodišču.

Po padcu sporazuma Varni pristan je začel Facebook, ki vse osebne podatke uporabnikov zbira in obdeluje v ZDA, uporabljati standardne pogodbene odločbe. Na ta način se je ameriški Facebook zavezal, da bo osebne podatke, pridobljene od irskega Facebooka, obravnaval v skladu z evropskimi standardi varovanja podatkov. Leta 2016 je Max Schrems na urad irske informacijske pooblaščenke naslovil zahtevo, naj uporabi pooblastilo standardne pogodbene odločbe in zaustavi pretok podatkov med evropsko in ameriško vejo Facebooka.

Informacijska pooblaščenka o primeru zopet ni hotela odločati sama, pač pa ga je predala komercialnemu oddelku irskega vrhovnega sodišča. Kot nasprotni stranki v postopku je nepričakovano imenovala tako Maxa Schremsa kot Facebook Ireland. Omenjeno sodišče ponavadi presoja o sporih med poslovnimi subjekti, stroški razsodb pa znašajo nad milijon evrov. Komercialno sodišče je, po predvidevanjih, oktobra lani primer predalo na evropsko sodišče, informacijska pooblaščenka pa je ostala brez dveh milijonov evrov sredstev. Za primerjavo, sodbe okrožnega sodišča, kamor bi se lahko pritožila stran, nezadovoljna z odločbo informacijske pooblaščenke, v povprečju znašajo okoli 15 tisoč evrov. Sodni postopek na evropskem sodišču se lahko zavleče do 18 mesecev, kasneje pa obravnava še morebitne pritožbe.

To seveda pomeni veliko finančno breme za irsko informacijsko pooblaščenko. V primeru izgube bo urad, ki ga financira Irska, odgovoren za sodne stroške nasprotnih strank, v tem primeru Facebooka in Maxa Schremsa. Ob zmagi bosta sodne stroške dolge poti čez komercialno sodišče znova nosila Facebook, katerega vrednost presega 500 milijard dolarjev, in verjetno Max Schrems. Ta je za poplačilo tožb v prid spletne zasebnosti že ustanovil nevladno organizacijo not your business, katere namen je zbrati vsaj 250 tisoč evrov in obenem evropske državljane pritegniti v debato o varstvu podatkov.

8:05

Spodnji dom britanskega parlamenta je z večino 29-ih glasov potrdil osnutek zakona o brexitu in ga tako predal v obravnavo lordski zbornici. Spodnji dom, ki ga sestavlja 650 poslancev, je obenem vložil več kot 500 dopolnil. Med drugim bodo imeli poslanci, če ne bodo zadovoljni z izstopnimi pogoji, pravico izglasovati preložitev izstopnega datuma Velike Britanije iz EU. Predlogu zakona pa je nasprotovalo 295 poslancev, večinoma iz laburistične in škotske nacionalne stranke. Laburisti so nasprotovali predvsem preobsežnim pravicam poslancev pri bodočem spreminjanju evropskih uredb. Škotski nacionalisti pa zahtevali, da se več zakonodajne moči prenese iz Bruslja v Edinburg, in ne v London. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je Veliki Britaniji zagotovil, da se po razdružitvi lahko znova vrne v EU.

Madžarska vlada je predstavila nov paket zakonov proti nevladnim organizacijam za pomoč migrantom, imenovan Stop Soros. Nevladne organizacije se bodo morale obvezno registrirati na sodišču, v primeru več kot 50-odstotnega financiranja iz tujine pa plačati še 25-odstotni davek na prejemke. Predlagana je tudi uradna preprečitev dostopa v osemkilometrski obmejni pas vsem posameznikom, ki bi bili osumljeni pomoči migrantom pri prečkanju meje. Vlada paketa zakonskih predlogov prav tako ne bo dela v obravnavo parlamentu, pač pa napoveduje domnevno javno razpravo. Madžarske parlamentarne volitve bodo potekale aprila, predvolilna kampanja premierja Viktorja Orbana pa temelji na domnevnem boju proti milijarderju Georgu Sorosu. Madžarska vlada je že novembra lani sprejela zakon o izobraževanju, ki drastično omejuje delovanje Srednjeevropske univerze v Budimpešti, ki jo je ustanovil Soros.

Saudski kralj Salman je naznanil, da bo Saudova Arabija jemenski centralni banki v Adenu namenila nakazilo v višini dveh milijard dolarjev. Jemenski premier Ahmed Obeid bin Daghr, ki ga podpira saudska oblast, je prejšnji dan pozval Rijad, naj jemensko valuto rial reši pred zlomom. Rial od je začetka spopadov v Jemnu leta 2014 izgubil polovico svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem, saudske oblasti pa so ves ta čas poleg humanitarnih preprečevale tudi polete, ki bi v Jemen prinašali gotovino. Večina javnih uslužbencev tako ni bila plačana že več kot eno leto. Predsednik Abdrabuh Mansur Hadi je jemensko centralno banko iz Sane pod nadzorom Hutijev leta 2016 prestavil v Aden. Obe banki se od takrat borita z nelikvidnostjo in pomanjkanjem rezerv. V spopadih v Jemnu je dosedaj umrlo že več kot 10 tisoč ljudi, skoraj 3 tisoč pa zaradi izbruha kolere. Po ocenah Združenih narodov potrebuje 75 odstotkov prebivalcev Jemna humanitarno pomoč.