10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehološkem BritOFFu. Danes bi radi poleteli, a bomo ostali kar na tleh. V javnost namreč počasi curljajo podrobnosti preiskave strmoglavljenja letala Boeing 737 Max serije 8, ki je bil v lasti prevoznika Ethiopian Airlines.

Ameriški časnik The Wall Street Journal je včeraj objavil, da naj bi pilota etiopskega letala ravnala v skladu z navodili proizvajalca Boeing. Uspešno sta izklopila napačno delujoč programski sistem za preprečevanje izgube vzgona MCAS, vendar se je ta še štirikrat sam ponovno vklopil. Nos letala, ki bi ob vzletu moral ostati pod strmim kotom, je MCAS tako vztrajno obračal navzdol. Na koncu je zmagal in kljub trudu pilotov, da bi prevzela nadzor, letalo tudi uspešno strmoglavil. Boeing je po podobnem strmoglavljenju letala indonezijske družbe Lion Air za nesrečo sicer okrivil pilota. Takrat je tudi izdal navodila za ravnanje s sistemom MCAS, ki naj bi podobno nesrečo ob ustrezni pripravljenosti pilotov zagotovo preprečila. Presenečenje v pilotski srenji je bilo veliko, saj večina pilotov letal Boeing za obstoj MCAS-a predhodno sploh ni vedela.

Izkazalo se je, da je Boeing v tekmovalnosti z evropskim Airbusom urezal kar nekaj inženirskih ovinkov. Trup letala 737 Max 8 je bil namreč zasnovan v 60. letih, zaradi varčevanja z gorivom pa so nanj namestili močnejše motorje na drugem delu kril. Taka namestitev je nos letala posledično obračala navzgor, MCAS pa naj bi to inženirsko bližnjico reševal s programskim nadzorom nad vzgonom. Boeing je pilotom starega modela 737 zagotavljal, da bodo nov model lahko upravljali brez dodatnih usposabljanj, zato je obstoj MCAS rešitve enostavno zamolčal. Poleg tega podatke MCAS-u domnevno zagotavlja en sam tip senzorja, ki ob okvari nima nadomestka. Za povrhu je Boeing najcenejšo verzijo letala 737 Max prodajal brez varnostne lučke, ki bi pilota opozorila na okvarjen senzor.

Boeing je ameriški Zvezni upravi za letalstvo obetal, da bo nadgradnja MCAS-a pripravljena že prejšnji teden. Trenutno je po vsem svetu namreč prizemljenih okoli tristo letal 737 Max 8 in 9. Ta ponedeljek pa je razglasil, da se bo nadgradnja zavlekla še za vsaj nekaj tednov. Boeing je tudi sicer z ameriško vlado v dobrih odnosih, saj je njen drugi največji pogodbeni partner za obrambo. V Washingtonu se nahaja skoraj sto Boeingovih lobistov, zgolj lani pa je družba za politične donacije namenila več kot 15 milijonov dolarjev. Za primerjavo, največji obrambni pogodbenik Lockheed Martin premore zgolj okoli 60 lobistov. Inšpektorat Pentagona zaradi suma korupcije pri javnih naročilih v prid Boeinga preiskuje tudi obrambnega sekretarja Patricka Shanahana. Shanahan je namreč nekdanji visoki uslužbenec te družbe.

Etiopski preiskovalci nameravajo prvo poročilo o nesreči objaviti še danes, uradno poročilo o strmoglavljenju letala Lion Air pa naj bi bilo objavljeno poleti. V primeru te nesreče se preučuje možnost, ali ni okvarjen senzor prišel kar iz uradnega servisa na Floridi. Revizijo uporabnega dovoljenja za letala 737 Max so tako napovedali različni zvezni uradi ZDA, prav tako Kanada in EU. Zaenkrat kaže, da je Boeingovo prehitevanje konkurence po desni dosedaj stalo že skoraj 350 življenj.

Spletni dodatek: Etiopska ministrica za transport Dagmawit Moges je na novinarski konferenci v Adis Abebi potrdila navedbe, da sta se pilota Ethiopian Airlines držala navodil Boeinga, vendar vseeno nista mogla obdržati nadzora nad letalom.

8:05

Britanska poslanska zbornica je po borih šestih urah razpravljanja z enim glasom v prid večini izglasovala zakon, ki naj bi preprečil morebitni aprilski brexit brez izstopnega sporazuma. Premierka Theresa May bi morala v takem primeru EU ponovno zaprositi za odlog izstopa, parlament pa bi moral potrditi še podrobnosti in obdobje podaljšanja. May, ki se te dni intenzivno pogovarja z laburističnim vodjo Jeremyjem Corbynom, je ponovno preložitev brexita sicer napovedala še pred glasovanjem poslancev. Zakon mora potrditi še lordska zbornica, May in Corbyn pa sta z debatami nadvse zadovoljna in jih nameravata nadaljevati.

Avstralski parlament je v luči terorističnega napada v Christchurchu sprejel zakon, ki ponudnikom internetnih storitev nalaga umik videoposnetkov z zavrženimi nasilnimi dejanji zoper življenje in telo. Ponudniki morajo o takem posnetku tudi obvestiti zvezno policijo. Kazen za neustrezno ukrepanje bi internetnega ponudnika stala okoli 10 milijonov evrov oziroma deset odstotkov letnih prihodkov podjetja. Združenje ponudnikov internetnih storitev The Digital Industry Group pa negoduje, da bodo družbena omrežja kaznovana zaradi vsebin, ki jih nalagajo uporabniki. Avstralski laburisti, ki so zakon sicer podprli, pa opozarjajo pred nehoteno kriminalizacijo videoposnetkov, ki dokazujejo kršenje človekovih pravic.

Romunsko vrhovno sodišče je odpravilo prepoved potovanja izven države za nekdanjo načelnico protikorupcijskega urada Lauro Codruța Kövesi. Posebna komisija pod nadzorom vladajoče Socialdemokratske stranke je ta ukrep uvedla prejšnji teden, ko je Kövesi obtožila domnevne zlorabe položaja. Kövesi sicer kandidira tudi za prvo evropsko glavno tožilko, novouvedeni institut pa naj bi začel delovati konec prihodnjega leta. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je Romunijo pozval, naj ne odpravlja sprejetih protikorupcijkih ukrepov.