10.05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Medtem ko po svetu razsaja nalezljivi vuhanec, se je v Frankfurtu odvil prvi del bitke med konzolskim velikanom Nintendom in norveško-nemško navezo varuhov pravic potrošnikov.

Prejšnji teden je frankfurtsko okrožno sodišče namreč odločilo, da Nintendo tudi v bodoče ni dolžan vrniti kupnine igričarjem, ki si po nakupu videoigre v spletni trgovini premislijo in bi radi svoje novce nazaj. Norveški varuh pravic potrošnikov je že leta 2018 podvomil o praksi Nintenda, da ima vsak digitalni nakup za dokončnega in nepovratnega. Zlasti ga je to zmotilo v primeru kupcev, ki so vnaprej plačali za še neizdano igro in si premislili, še preden je izšla. Norveški varuh je zatrjeval, da taka praksa krši evropsko direktivo o pravicah potrošnikov iz leta 2011, ki seveda velja tudi v Norveški kot članici Evropske gospodarske skupnosti. Skesani igričarji bi si tako lahko premislili še štirinajst dni po predplačilu. Temu mnenju se je pridružil tudi nemški varuh pravic potrošnikov, ki je decembra vložil tožbo proti Nintendu v Frankfurtu, ker se tam nahaja evropski sedež podjetja.

Nemško sodišče pa je vsaj zaenkrat bolj prisluhnilo Nintendovim argumentom. Konzoličar je namreč zatrjeval, da je vsako predplačilo neizdane igre dokončno tudi zato, ker se začnejo datoteke igre že takoj po nakupu nalagati na konzolo kupca. Tako naj bi potrošnik digitalno dobrino v svoje roke prejel takoj in s tem neizpodbitno zapečatil svojo pogodbo s podjetjem. Evropska direktiva o štirinajstdnevnem roku za premislek naj tako ne bi veljala v primeru takoj prenešenih digitalnih prednaročil.

A ker je hudič zmeraj v podrobnostih, je tudi ta argument na majavih nogah. Kupec neizdane igre seveda ne more igrati še pred izidom, ker je pač neizdana. Logično. Zato mu tudi gigabajti na njegovi konzoli prednaložene igre prav nič ne koristijo, kvečjemu mu brezdelno zasedajo prostor. Izdajalci iger namreč digitalne ključe ali prenos zadnjih datotek omogočijo šele na dan, ko igra uradno ugleda luč sveta. Ni jasno, kako se je pripetilo, da to dejstvo nemških sodnikov ni prav nič spravilo v zadrego. Za povrh Nintendova spletna trgovina kupcu ne omogoča izbire, ali želi ob prednaročilu tudi prednalaganje datotek igre na svojo konzolo ali ne. Posledično kupcu ne ostane nobena varovalka, če denimo čez nekaj dni prebere slabe recenzije prihajajočega naslova in želi svojo zmotno odločitev za predplačilo popraviti. Čeprav tudi Združene države Amerike kupcem ne zagotavljajo nobene pravne zaščite v primeru predplačil iger, je tudi tam na tem področju črna ovca samo Nintendo. Microsoft plačilne kartice prednaročnikov bremeni šele deset dni pred izidom igre. Playstation Network povrne kupnino v primeru, da kupec igre ne prične igrati, igričarska platforma Steam pa celo po prvih dveh urah igranja.

Nemški varuh pravic potrošnikov je že napovedal pritožbo na deželno sodišče v Frankfurtu, katerega sodni mlini pa se bodo v tem primeru zavrteli šele čez kako leto in pol. Navdušeni lastniki Nintendovih konzol pa naj se medtem prednaročil raje vzdržijo.

8.05

Evropski parlament je na svojem bruseljskem zasedanju z veliko večino in veliko solzami potrdil sporazum o izstopu Velike Britanije iz EU. Zloglasni brexit, o katerem sta se EU in Velika Britanija pogajali približno tri leta, se ima tako uradno zgoditi v petek zvečer. 73 britanskih evroposlancev je svoje pisarne v Strasbourgu že pospravilo, škatle v Bruslju pa morajo napolniti do konca prvega tedna februarja. Kar 46 bivših britanskih poslanskih sedežev odhaja v rezervo, le 27 jih bo porazdeljenih med ostale članice. Britanska zastava pa kot objekt žalovanja odhaja v Hišo evropske zgodovine. Medtem pa je škotski parlament že izglasoval zahtevo za sklic novega referenduma za neodvisnost Škotske od Velike Britanije.

Sodišče v Budimpešti je pritrdilo pritožbi organizacije civilne družbe Tasz zaradi vladne združitve skoraj 500 medijev v Srednjeevropsko ustanovo za tisk in medije. Vlada premierja Viktorja Orbana je po navedbah sodišča kršila zakonodajo, saj odloka o združitvi zaradi domnevnega nacionalnega pomena urad za varstvo konkurenčnosti sploh ni presojal. Srednjeevropska ustanova za tisk in medije od avgusta 2018 združuje večino tiskanih medijev, spletnih portalov in radijskih ter televizijskih postaj na Madžarskem.

Državni zbor je zavrnil novelo zakona o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju z dopolnili, ki predvideva ukinitev oziroma preoblikovanje tega zavarovanja. Proti je glasovalo 51 poslancev, novelo pa je podprlo zgolj 32 poslancev LMŠ, SD in Levice. SAB je na koncu cincala med za in proti. Po vodi so splavala tudi dopolnila, ki naj bi prispevno vsoto določila na vsaj 32 evrov, zagotovila proračunski denar v primeru primanjkljaja v zdravstveni blagajni ter uvedla solidarnostno lestvico. Finančni minister v odstopu Andrej Bertoncelj je še zlasti nasprotoval zagotavljanju morebitnih proračunskih sredstev, saj dopolnilo ni predvidelo točne višine in časa trajanja takega pokrivanja primanjkljaja. Levica, ki je pobudnica novele, pa zatrjuje, da po zdajšnji ureditvi vsako leto izgubimo 50 milijonov evrov zgolj za upravne stroške zavarovalnic.