Max proti jabolčniku, Amerika za Maxa

Max proti jabolčniku, Amerika za Maxa

Aktualno-politična novica
19. 11. 2020 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Ne zgodi se pogosto, da bi imeli priložnost obravnavati kar dva Maxa, zato bomo izpostavili dve sveži tedenski maksi novici.

Ameriški zvezni urad za letalstvo je naznanil, da bo model letala Boeing 737 Max od decembra naprej spet lahko razprl svoja jeklena krila nad ameriškim zračnim prostorom. Flota Maxov, ki je po vsem svetu prizemljena že od marca 2019, bo znova pridobila ameriško uporabno dovoljenje, Boeing pa je v zameno pristal na izpolnitev treh pogojev. Piloti bodo morali opraviti obvezno usposabljanje za let z modeli 737 Max, čemur se je Boeing zaradi stroškov, ki jih tako šolanje prinaša, poskušal za vsako ceno izogniti. Prav tako bo pilotom prepuščen popoln nadzor nad programskim sistemom MCAS. Ta sistem je bil v letalo vgrajen brez vednosti pilotov, skrbel pa naj bi za stabilnost letala, ki ima zaradi inženirskih bližnjic na trupu iz 60-ih let prejšnjega stoletja nameščene premočne sodobne motorje, kar nos plovila med letom sili navzgor. MCAS je informacije o stabilnosti letala pridobival iz enega samega senzorja. Ob okvari senzorja, ki ni bila redka, je MCAS nos letala silil navzdol tudi ob vzletu, piloti pa nadzora nad letalom niso mogli več prevzeti. Posledično strmoglavljenje letal družb Lion Air in Ethiopian Airlines je povzročilo smrt 346 ljudi. Po novem bosta morala biti usodna senzorja vsaj dva.

Slaba regulacija Boeinga
 / 4. 4. 2019

Ameriški urad za letalstvo je tudi priznal, da je prvotno uporabno dovoljenje modelom Max podelil kar na podlagi zagotavljanj Boeingovih specialistov, da so letala nedvomno varna. Zaradi pomanjkanja financ in kadra na zveznem uradu za letalstvo, ki se vleče že vsaj od leta 2004, je Boeing nadzoroval kar samega sebe. Preizkus varnosti Maxov številka dve je očitno na poti. Letalske družbe bodo lahko prevzele 450 že sestavljenih letal modela Max, med velikimi naročniki pa je bil pred krizo tudi evropski Ryanair. Boeing je v štirih četrtletjih zaradi maksi krize domnevno izgubil okoli 20 milijard dolarjev, dovoljenje za ponoven eksperiment s potniki pa je vrednost Boeingove delnice že včeraj dvignilo za 5,3 odstotka. Mednarodno uporabno dovoljenje za Maxe sicer ostaja pod vprašajem.  

Avstrijski aktivist za digitalno zasebnost Max Schrems in nevladna organizacija noyb pa sta pri nemškem in španskem pooblaščencu za varstvo osebnih podatkov vložila tožbo proti velikanu Applu. Proizvajalca MacBookov in iPhonov obtožujeta, da vsakemu uporabniku, ki kupi jabolčno napravo, že ob prvi uporabi določi oglaševalski označevalec. Schrems trdi, da tako početje krši duh evropske direktive o e-zasebnosti, ki že od leta 2002 ne dopušča samodejnega shranjevanja piškotkov na elektronskih napravah uporabnikov. Omenjeni oglaševalski označevalec, ki beleži, kaj točno uporabnik počne na napravi in na spletu, Apple poleg vsega deli z razvijalci aplikacij, med katerimi poglavitno mesto zaseda Facebook. Apple je obtožbe zanikal s trditvijo, da ta označevalec ni povezan z edinstveno jabolčno številko uporabnika, poleg tega pa lahko ta sam določa, katera aplikacija bo imela dostop do njegovega oglaševalskega označevalca. Res je, da je Apple to možnost napovedal ob posodobitvi operacijskega sistema na iOS 14, a je septembra predvsem zaradi javnega jamranja Facebooka uveljavitev te varovalke preložil, domnevno na leto 2021.

drage stranpoti, ki jih v primeru Facebook ubira irska informacijska pooblaščenka
 / 18. 1. 2018

Evropska komisija sicer že nekaj časa pripravlja tudi uredbo o e-zasebnosti, prvi predlog pa je bil obravnavan že leta 2017. Na ravni EU se zatika predvsem glede določil o hrambi in uporabi metapodatkov, glede katerih imajo posamezne članice EU različne apetite. Slovenija se tradicionalno zavzema za več pooblastil in daljši čas hrambe podatkov. Srečno, Max Schrems.

8:05

V Bangkoku se nadaljujejo protesti za demokratizacijo ustave, ki bi kraljevino spremenila v ustavno monarhijo in uvedla volitve za senatorska mesta, odpravljeni pa bi bili tudi zakoni, ki prepovedujejo vsakršno kritiko tajskega kralja Mahe Vajiralongkorna. Tajski parlament je namreč zavrnil predlog amandmaja k ustavi, ki ga je ob podpori približno 100 tisoč podpisnikov vložila nevladna organizacija iLaw. Protestniki so se tokrat odpravili pred sedež tajske policije, kjer so izrazili nasprotovanje pretirani uporabi sile, ki se je med protesti poslužuje policija s podporo vojske. Protestniki zahtevajo tudi odstop premierja Prajuta Čan Oče, ki je na oblasti že od vojaškega udara leta 2014.

V večjih francoskih mestih so ob podpori novinarskih organizacij potekali protesti proti predlogu varnostnega zakona, ki med drugim kriminalizira objavljanje fotografij in videoposnetkov policistov pri izvajanju njihovega dela. Obrazi policistov bi morali biti pred objavo zamegljeni, prepoved pa bi veljala tudi za objave na družbenih medijih. Za kršitelje, pri čemer novinarji niso izjema, predlog predvideva do eno leto zaporne kazni oziroma do 45 tisoč evrov globe. Vladajoča stranka predsednika Emmanuela Macrona sicer zagotavlja, da bi to veljalo zgolj za objave, ki hkrati pozivajo k nasilju nad policijo, mednarodna organizacija Novinarji brez meja pa stvari, da predlog posega v svobodo poročanja. Predlog, ki potrebuje podporo obeh domov parlamenta, povečuje tudi sredstva za delo policije in uvaja uporabo dronov za nadzor nad območji s povečanim tveganjem za kriminalna dejanja.

Danski minister za kmetijstvo Mogens Jensen je zaradi protipravnega vladnega odloka o poboju vseh gojenih nork v državi odstopil. Trese se tudi stolček premierke Mette Frederiksen, saj so opozicijske stranke že zahtevale neodvisno preiskavo ravnanja vlade v zvezi z mutacijo koronavirusa na več kot tisoč farmah nork. Z odlokom o poboju približno 17 milijonov nork, ki naj bi ga pomagala izvesti vojska, je vlada namreč zaobšla parlament in s tem presegla svoja pooblastila. Parlament pa je vladno zagato medtem že omilil s sprejetjem prepovedi gojenja nork, žverc iz družine kun, do leta 2022.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.