Iran dviguje stopnjo bogatenja urana nad zgornjo mejo 3,67 odstotka, ki je bila določena v mednarodnem jedrskem sporazumu leta 2015. Ob tem je Iran tudi napovedal, da bo vsakih 60 dni zmanjševal svoje obveznosti iz sporazuma, če ga preostale podpisnice ne bodo zaščitile pred sankcijami ZDA. Današnja poteza pomeni drugo kršitev sporazuma s strani Irana, potem ko je Teheran v okviru prve faze odstopa od nekaterih določil jedrskega sporazuma v začetku tedna prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana. Dodatno neomejeno bogatenje urana naj bi po mnenju opazovalcev dejansko pomenilo konec jedrskega sporazuma. Danes se izteče tudi ultimat Irana, ki ga je postavil preostalim petim podpisnicam jedrskega sporazuma glede bogatenja urana. Iranski predsednik Hasan Rohani je že sredi tega tedna napovedal, da bo Iran od danes neomejeno bogatil uran. Iran je 8. maja letos razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so to lani storile ZDA in ponovno uvedle sankcije. Preostalim podpisnicam sporazuma - Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji - je Iran dal 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.

Na tisoče protestnikov se je zbralo pred železniško postajo, ki povezuje Hongkong s celinsko Kitajsko. Gre za nov izraz jeze protestnikov, ki skušajo ohraniti pritisk na Pekingu naklonjeno vodstvo. Z današnjim shodom želijo tudi predstaviti, kaj se dogaja v Hongkongu, in zlasti rojake v celinski Kitajski seznaniti s svojimi zahtevami. Današnji shod je prvi večji protest po množičnem protestu v ponedeljek, ko so protestniki vdrli v tamkajšnji parlament in ga razdejali. Protestniki nasprotujejo predlogu zakona o izročanju osumljencev hujših kaznivih dejanj Kitajski. Hongkonška voditeljica Carrie Lam je sicer obljubila, da spornega predloga zakona ne bodo vrnili v obravnavo. Poleg tega protestniki zahtevajo neodvisno preiskavo o policijskem ravnanju, predvsem glede uporabe solzivca in gumijastih nabojev, ter amnestijo za aretirane protestnike. Zahtevajo tudi odstop Lamove. V skladu z dogovorom iz leta 1984, po katerem je Velika Britanija leta 1997 Kitajski vrnila Hongkong, tamkajšnji prebivalci po načelu ena država, dva sistema, uživajo delno avtonomijo ter obsežne pravice in svoboščine, ki jih prebivalci kitajske celine ne poznajo.