Nobel BritOFF

Nobel BritOFF

Aktualno-politična novica
4. 11. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Poslušate Abecedarij spregledanih, ponedeljkovo rubriko BritOFFa, v kateri po abecednem vrstnem redu predstavljamo novice iz medijsko bolj spregledanih držav sveta. 

Danes svojo pozornost usmerjamo v Etiopijo, o kateri je v našem prostoru vsaj zadnji mesec dni veliko več govora kot predhodno. Vse to na čast podelitvi Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejel etiopski premier Abij Ahmed. Podelitev nagrade Abiju, ki je mesto premierja zasedel šele lani, je bila utemeljena z “njegovim doprinosom k miru in mednarodnemu sodelovanju ter za njegovo pobudo za končanje konflikta s sosednjo Eritrejo”. 

Eritreja in Etiopija sta bili dolgo vpeti v vojno, ki se je končala z eritrejsko pridobitvijo neodvisnosti leta 1993. Leta 1998 pa so se med državama znova odprli spopadi, ki so se končali dve leti pozneje s podpisom mirovnega dogovora, v tem obdobju pa je bilo v spopadih ubitih skoraj 80 tisoč oseb. Ne glede na podpis premirja so ostala odprta prenekatera nesoglasja, vezana na vprašanja obmejnih teritorijev, ki so bila leta 2002 dodeljena Eritreji, a jih je nadzorovala Etiopija. Velik problem je predstavljal tudi omejen etiopski dostop do morja, ki mora do obale pristopati prek Džibutija, za kar mora plačevati relativno visoke trošarine.  

O možnem uradno uradnem koncu eritrejsko etiopske vojne
 / 7. 6. 2018

Abij je v prvih stotih dneh na oblasti vpeljal širok nabor liberalnih reform, ki so nekoliko stabilizirale odnose z Eritrejo, poleg tega naj bi v določeni meri odpravil tudi medijsko cenzuro, dodelil amnestijo več tisoč političnim zapornikom, se boril proti korupciji ter povečal vlogo žensk v politiki in družbenem življenju. 

Abiju podeljena Nobelova nagrada je naletela na prenekatere pomisleke, predvsem v zvezi s tem, kako zgodaj jo je prejel. Situacija neizogibno spominja na podelitev Nobelove nagrade za mir Baraku Obami, ki je to leta 2009 prav tako prejel nedolgo po nastopu na oblast. Abij bo nagrado prevzel v naslednjem mesecu, v času od naznanitve nominacije do danes pa so se razmere v Etiopiji že zaostrile. Medtem ko je etiopski parlament na mesto predsednice države postavil Sahle-Work Zewde, ki tako predstavlja edino žensko predsednico na kontinentu, so državo na podlagi nekih drugih vzvodov zajeli intenzivni protesti. 

Prej izpostavljeni odnosi z Eritrejo še zdaleč niso edina težava, s katero se spopada premier ob nastopu na svojo funkcijo. Etiopija se sooča še z dolgotrajnimi notranjimi nesoglasji, ki so v veliki meri utemeljeni na etnični in verski podlagi. V Etiopiji po najvišjih ocenah biva več kot 80 različnih etničnih skupin, pri čemer največje predstavljajo ljudstva Oromo, Somali, Amhara in Tigrej. 

O ljudstvu Oromo ter njihovem boju za samovlado
 / 11. 5. 2016

Etnično utemeljene politične težnje so v preteklosti države pogosto izzvale politična trenja. Konec oktobra pa so v Etiopiji izbruhnili protesti, v katerih je bilo do zdaj ubitih že več kot osemdeset oseb. Poleg tega naj bi oblasti med protesti v prestolnici aretirale okrog 500 ljudi. Protesti so izšli s strani etnične skupine Oromo kot neposreden odziv na zapis Jawara Mohammeda, oromskega političnega aktivista, ki je v objavi na svojem Facebookovem profilu zapisal, da je policija obkolila njegov dom in da poskušajo umakniti njegov dogovor o vladni zaščiti. 

Jawar, ki ima ameriško državljanstvo, se je v Etiopijo vrnil lani po Abijevem preklicu njegovega izgnanstva. Jawar naj bi domnevno igral pomembni člen pri Abijevi osvojitvi premierskega mesta. Iz tujine je sodeloval pri organizaciji protestov, ki so privedli do odstopa prejšnjega etiopskega premierja. Situacija s policijsko obkolitvijo njegovega doma pa je sledila le dan po premierjevem govoru v parlamentu, v katerem je obtoževal lastnike medijev, ki nimajo etiopskega potnega lista, da “igrajo za dve strani” in zagrozil z nedefiniranimi sankcijami.

 

Ob 08:05 

V Libanonu so včeraj že 18-ti dan zapored potekali protivladni protesti. Čeprav so se ti v minulem tednu nekoliko umirili z napovedjo odstopa premierja Saada Haririja, je včeraj protestniško klimo znova podžgal nekoliko manjši protest, v katerem naj bi se nekaj tisoč oseb v Bejrutu zbralo v podpori predsedniku Mišelu Aunu. Nedolgo zatem se je v centru Bejruta znova zbrala večtisočglava množica protivladnih protestnikov.

Trenutno že osemnajst dni trajajoče proteste so izzvali splošno nezadovoljstvo nad versko pogojeno oziroma deljeno državno politiko, despotizmom, velika zadolženost države, ki znaša okoli 150 odstotkov državnega BDP-ja, in slabo socialno stanje v državi. Protestniški gnev se je začel sunkovito množiti julija ob sprejetju novega državnega proračuna, vrhunec pa je dosegel prejšnji mesec z napovedjo novih varčevalnih ukrepov, ki so med drugim vključevali tudi davek na uporabo aplikacije What’s up, ki je zaradi zelo dragih teleoperaterskih storitev ena najpogosteje uporabljenih oblik telefonske komunikacije.   

Protestirali so tudi v Romuniji. Čeprav Romuni zadnja leta zelo pogosto protestirajo proti vladni korupciji, se je tokrat odvil nekoliko drugačen protest, s katerim so opozarjali na problem ilegalnega izsekavanja romunskih gozdov in umore gozdnih delavcev. S tem sporočilom je po ulicah prestolnice Bukarešte in tudi po nekaterih drugih romunskih mestih korakalo več tisoč protestnikov. 

Po ocenah zveze sindikatov Silva naj bi bilo v zadnjih letih umorjenih šest gozdnih delavcev, napadenih pa več kot 650. V zadnjih dveh mesecih sta bila umorjena dva gozdna delavca, katerih naloga je bila preprečevanje ilegalnega izseka gozdov. Dodajmo, da se v Romuniji nahaja ena največjih površin pragozdov v Evropi. Po ocenah Greenpeacea naj bi z ilegalno sečnjo v Romuniji vsako uro izgubili med tremi in devetimi hektari gozdov.

Po mednarodni zamejitvi somalijskega piratstva, ki so se ga večinoma posluževali obubožani somalijski ribiči, se piratstvo po določenem premoru vrača. Tokrat na zahodni afriški obali, v Gvinejskem zalivu, natančeneje v vodah Benina. Norveške oblasti so včeraj sporočile, da je bilo ugrabljenih devet članov posadke ladje norveškega podjetja J. J. Ugland. Gvinejski zaliv v zadnjem obdobju predstavlja eno najbolj aktivnih piratskih območij. V zadnjih mesecih se je v tem območju zgodilo že nekaj podobnih ugrabitev, med drugim je bilo ugrabljenih osem članov posadke nemške ladje in deset turških mornarjev na nigerijski obali.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness