Obveščevalni BritOFF

Iraški parlament je za predsednika parlamenta izvolil Mohammeda al-Halbousia, ki prihaja iz vrst sunitskega političnega bloka in je bil pred izvolitvijo v parlament guverner največje sunitske province Anbar. Za podpredsednika je bil izvoljen Hassan al-Kaabi iz liste šiitskega klerika Moktadra al-Sadra, ki je na volitvah dobila največ glasov. Volitve, ki so potekale maja, niso dale očitnega zmagovalca ali zmagovalnega bloka strank. Vmes se je vlada, ki jo še naprej vodi Haider al-Abadi, soočala z večjimi protesti na jugu države zaradi nezadovoljstva z javnimi storitvami, kot je oskrba z elektriko. Izvolitev predsednika parlamenta je prvi korak k razrešitvi politične krize. Z izvolitvijo predsednika parlamenta je začel teči 90-dnevni rok za sestavo nove vlade. Pred tem morajo izvoliti še predsednika države. Po padcu Sadama Husseina so mesto predsednika parlamenta tradicionalno zasedali Suniti, predsednika države Kurdi in predsednika vlade Šiiti.

Francija bo opustila davek na kapitalski dobiček za bogate, ki zapuščajo državo. Zakon, ki ga leta 2011 sprejela vlada Nicolasa Sarkozyja, je tistim, ki so imeli več kot 800 tisoč evrov premoženja v vrednostnih papirjih ali so imeli v lasti več kot petdeset odstotkov določenega podjetja, nalagal plačilo davka na kapitalski dobiček za prodano premoženje v zadnjih 15 letih.  Zakon je bil sprejet, da bi preprečili izogibanje plačila davkov s strani tistih bogatih posameznikov, ki so začasno spremenili svoje davčno prebivališče, da bi se plačilu davka v Franciji izognili. Francoski predsednik Emmanuel Macron sedaj pravi, da je Francija zaradi zakona manj privlačna za investitorje. Vlada bo zato predlagala zamenjavo tega zakona z novim, ki bo v obzir vzel zgolj prodano premoženje v zadnjih dveh letih ter bo precej bolj omejen.

Nemški mediji poročajo o novih nepravilnostih v nemški notranjeobveščevalni službi BfV, do katerih naj bi prišlo pri nadzoru skrajnih desničarjev. BfV, ki jo vodi Hans-Georg Maassen, naj bi pol leta ignorirala pozive lokalnih pisarn v Bremnu in deželi Spodnji Saški, ki so pozivale k preiskavi povezav med tamkajšnjimi mladinskimi krili desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) in desnimi ekstremističnimi skupinami. Maassen se je po protestih skrajnih desničarjev v Chemnizu znašel pod plazom kritik. Kmalu po protestih in še preden je BfV zaključila svojo preiskavo, je v javnosti komentiral proteste v Chenmizu in izjavil, da ne verjame, da so tamkajšnji skrajni desničarji odgovorni za napade na migrante ter izrazil dvom o avtentičnosti posnetka, ki je prikazoval nasilno obnašanje omenjenih skupin. Poleg tega je bivša vodja mladinskega krila AfD Franziska Schreiber povedala medijem, da je Maassen svetoval bivši vodji AfD Frauke Petry, kako naj se stranka izogne temu, da bi jih morala BfV pričeti opazovati po službeni dolžnosti. Nemška javna televizija ARD je še poročala, da je Maassen pred javno objavo varnostno poročilo BfV predhodno posredoval stranki AfD. Zaradi vsega naštetega številni nemški politiki, predvsem socialni demokrati, ki so koalicijski partnerji Angele Merkel, zahtevajo Maassenov odstop. Zaradi javnega nasprotovanja kanclerki mu niso pretirano naklonjeni niti v največji stranki CDU, Maassenu pa je v precejšno zaslombo njegov šef, notranji minister Horst Seehofer, ki vodi bavarske konservativce (CSU). Maassen se je moral že v sredo zagovarjati pred poslanci, v četrtek pa so o njegovi usodi razpravljali tudi na sestanku nemške velike koalicije.