PEKARN BritOFF

Aktualno-politična novica
14. 11. 2018 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Pred dobrim mesecem so medije ponovno preplavile novice o rezultatih pregledov higienske inšpekcije po slovenskih gostiščih. S ciframi o začasno zaprtih in opozorjenih gostinskih lokalih nas tovrstne vesti skušajo opomniti, da so nekateri od njih bolj kot na pripravo hrane za goste osredotočeni na gojenje plesni, skladiščenje maščob in gostitev raznolike sicer nezaželene favne.

Zadnja tovrstna medijska priobčila se nanašajo na lansko leto. POP TV je poročal, da so inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2017 kršitve zaznali pri 94-ih gostinskih obratih, 36-im pa so zaradi nespoštovanja higienskega minimuma začasno prepovedali delovanje. Višje številke navaja Žurnal24, po njihovih navedbah naj bi inšpektorji lani ukrepali v 269 primerih. Kakorkoli, med tistimi, ki so bili deležni ukrepov inšpekcij, je tudi veliko pekarn, ki so se nakopičile v zadnjih letih. Higieno so preverjali tudi novinarji in ena od komercialnih televizij je pred leti v eni od šentjurskih pekarn ob nenadejanem srečanju z glodavskim obiskovalcem zabeležila naslednji posnetek, ki je postal viralen.

posnetek

S težavami s higieno so se pekarne srečevale že od nekdaj. Leta 1930 je tako časnik Jugoslovan napovedal, da bo posebna komisija v Beogradu pričela s pregledi prodajaln kruha, tistim med njimi, ki ne bodo upoštevale standardov, pa grozi zaprtje. Prisluhnimo vesti, objavljeni 9. julija omenjenega leta 1930.

“Nezdrave pekarije v Beogradu bodo zaprli

Vprašanje preskrbe naše državne prestolnice s kruhom postaja vedno aktualnejše. Pred vsem so začeli gledati na to, da bodo imeli v Beogradu zdrav in čist kruh; potem so se začeli tudi brigati za higijeno v pekarnah in za delovne pogoje delavstva, ki je v pekarnah zaposleno.

Vse to so važna vprašanja, katerim je začela beogradska občina posvečati svojo posebno pažnjo. Zaradi ureditve teh vprašanj je bilo v Beogradu že več anket, a posledica anket je bila ta, da so sklenili, da pregleda posebna komisija vse pekarije. V komisijo so poslali svoje zastopnike beogradska občina, higijenski zavod, delavska zbornica in zastopniki pekov. Komisija bo pregledala vse pekarije in določila, kje se morajo pekarije popraviti, če pa jih gospodarji ne bi hoteli popraviti, bo komisija neredne lokale zaprla.”

OSMA

Po navedbah britanske vlade sta Velika Britanija in Evropska unija dosegli preboj in sklenili tehnični dogovor o britanskem izstopu iz EU. Kot je sporočila britanska vlada, so pogajalci dosegli osnutek dogovora o brexitu, ki naj bi predvideval začasno rešitev, po kateri bi meja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo ostala odprta do konca leta 2020, če strani prej ne bi prišli do drugačnega dogovora. Gre za tako imenovano varovalko, ki pa naj bi zdaj predvidevala, da bo Evropska unija Velika Britanija* v celoti ostala del carinske unije. Bruselj se je sicer zavzemal, da bi to veljalo zgolj za Severno Irsko, za katero naj bi okvirni dogovor predvideval dodatna določila glede carin in regulacij. Tehnični dogovor naj bi vseboval tudi določilo o finančni poravnavi v višini 39 milijard funtov in pravice državljanov. Glavni pogajalec EU Michel Barnier je britanske navedbe zanikal in dejal, da dogovor še ni dosežen.  

Vsem tuzemskim težavam navkljub domača vlada pogleduje proti vesolju. Na včerajšnji seji je vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve potrdil sredstva v višini 830.000 evrov za izstrelitev prvega od dveh satelitov, ki bosta poletela med zvezde. Gre za satelit Nemo HD, ki bo pripomogel k mednarodni promociji specializiranih znanj in tehnologij. Satelit, razvit v Centru odličnosti Vesolje-Si, bo del evropskega sistema Copernicus in bo zagotavljal podatke za urbanizem, ekologijo, kmetijstvo, gozdarstvo in transport. Poleg satelita Nemo HD Slovenija v vesolje pošilja še satelit Trisat, ki bo imel zmerno sposobnost oddaljenega opazovanja Zemlje. Izstrelitev satelitov je predvidena za prvo polovico prihodnjega leta.

Košarkarji Olimpije so v šestem letošnjem evropskem nastopu doživeli še peti poraz. Tokrat je bil v sklopu Fibine Lige prvakov od Ljubljančanov boljši nemški Bayreuth, ki je tekmo v svojo korist prevesil v zadnji četrtini in v Stožicah slavil s 76 proti 67. Za goste je 12 točk dosegel Gregor Hrovat, še lani član Olimpije.

*popravljeno

 

 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.