Preprečevanje afriške prašičje kuge

Ob 10.00

V Sloveniji obstaja visoka stopnja tveganja, da se v populaciji divjih prašičev in kasneje pri domačih prašičih pojavi afriška prašičja kuga. Virus afriške prašičje kuge, ki ljudem sicer ni nevaren, se je leta 2007 iz Afrike prenesel v Gruzijo, od tam pa po vsem vzhodu in v notranjost Evrope - prvi primer v Nemčiji so odkrili septembra letos. Za nevarno virusno bolezen ni cepiva, povzroča pa skoraj stoodstotno smrtnost pri divjih in domačih prašičih. Najpomembnejši prenašalec poleg okuženih prašičev je človek, ki lahko virus prenaša z okuženo obleko, obutvijo, rokami in okuženimi mesnimi izdelki, v katerih virus preživi več mesecev. Zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni, ki je omejila gibanje ljudi, se je širjenje prašičje kuge sicer upočasnilo.  

V Sloveniji so zaradi prisotnosti afriške prašičje kuge, krajše APK, v bližnjih državah že uvedli nekatere ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, kot je na primer obvezno poročanje lovcev o najdbi trupel poginulih divjih prašičev. Konec preteklega tedna pa je bil na sejo parlamentarnega telesa uvrščen tudi Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki ureja vrsto preventivnih ukrepov in ukrepov po potrditvi bolezni v državi. Zakon je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, kot vzrok za sprejem nujnih ukrepov pa navedlo, da lahko širjenje APK pomeni veliko škodo za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo in da bo treba morebitno bolezen čim prej omejiti, da se ne bo prenesla z divjih prašičev na domače. Poleg tega ministrstvo navaja, da je bilo področje treba zakonsko urediti zaradi naslednjih razlogov: bolezen je zelo težko odkriti in nadzirati, divjad je v Sloveniji državna lastnina, v določenih primerih bo treba zagotoviti tudi sodelovanje policije, vojske in civilne zaščite ter, nazadnje, zaradi pojava bolezni pri divjih živalih bo treba zavezati lovce, ki niso lastniki ne živali ne gozda, k izvajanju ukrepov v smislu določenih pravic in dolžnosti. 

Zakon ureja tudi financiranje posameznih ukrepov prek izplačila nagrad in nadomestil, povračila stroškov ter plačila odškodnin in nadomestil za škodo, povzročeno z odrejenimi ukrepi. Za izvedbo ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni je predvidenih približno 1,7 milijona evrov, za izvedbo ukrepov po potrditvi prvega primera pa 8,8 milijona evrov. 

Z zakonom predvideni ukrepi naj bi imeli velik vpliv na upravljanje s populacijami divjadi. Številčnost divjih prašičev bodo morali upravljavci lovišč zmanjšati na minimum, da bo vpliv APK ob pojavu čim manjši, hkrati pa bodo lažje izkoreninili bolezen. Z zmanjšanjem številčnosti je mišljen odstrel živih osebkov. Da bi bil ta kar se da učinkovit, je z zakonom določena uporaba umetnih virov svetlobe in posebne opreme za orožje za izvajanje lova, hkrati pa bodo lovske družine finančno nagrajene za presežen odvzem divjih prašičev nad osnovo, ki jo določi Zavod za gozdove. Nagrade so predvidene tudi za najdbo vsakega poginulega prašiča, kar je eden glavnih ukrepov zgodnjega odkrivanja bolezni.

V primeru potrditve bolezni bo upravljanje s preostalo divjadjo v določenih loviščih onemogočeno oziroma omejeno, na nekaterih območjih pa bosta izdani omejitev gibanja in prepoved opravljanja dejavnosti. Postopek in določitev omejitev sta v zakonu posebej opredeljena, saj se lahko z izvajanjem lova na območju z omejitvami zaradi vznemirjanja divjadi bolezen hitreje širi. 

Za vso morebitno škodo, ki bo zaradi omenjenih ukrepov nastala za lovce ali lastnike oziroma posestnike kmetijskih zemljišč, bo ministrstvo zagotovilo denarno nadomestilo. 

Ob 8.00

Na sobotnih protestih v prestolnici Gvatemale je nekaj sto protestnikov vlomilo v kongres in zažgalo del zgradbe. Vzrok za proteste je bilo sredino sprejetje rekordno visokega proračuna za leto 2021, v katerem je največ sredstev namenjenih infrastrukturnim projektom, povezanim z velikimi podjetji, medtem ko se je poraba za zdravstvo in izobraževanje zmanjšala. Proračun poleg tega predvideva manj sredstev za sodstvo in dodatno financiranje obrokov za zakonodajalce. Na nezadovoljstvo državljanov sta se odzvala podpredsednik Guillermo Castillo , ki je predsednika Alejandra Giammatteijapozval k skupnemu odstopu “v dobro države”, in rimokatoliška cerkev, ki od predsednika zahteva veto na proračun kongresa. Novi proračun so sprejeli po dveh zaporednih hurikanih, ki sta še poglobila zdravstveno krizo v državi.

Združene države Amerike so v nedeljo uradno odstopile od pogodbe o odprtem nebu, ki članicam dovoljuje izvrševanje medsebojne zračne izvidnice oboroženih sil in njihovih premikov. Združene države so članice o odstopu obvestile maja in kot razlog navedle rusko nevarnost. Rusijo so obtožile nespoštovanja dogovora, ker je preprečevala polete nad Kaliningradom, področjem med Poljsko in Litvo, kjer ima stacionirano vojsko, ter nad mejo med Gruzijo in Rusijo.

Rusija je medtem prepovedala vstop v državo 25 britanskim predstavnikom, in sicer kot povračilo britanskim oblastem. Velika Britanija je julija prav tako prepovedala vstop 25 ruskim državnim uradnikom in jim zamrznila del njihovega premoženja v tujini. Britanci so potezo opisali kot zagovarjanje mednarodnih človekovih pravic. Vzrok za sankcije je bila namreč smrt ruskega odvetnika Sergeja Magnitskega, ki je umrl v policijskem pridržanju leta 2009, potem ko je razkril korupcijo na visokih mestih lokalnih uprav. Napeti odnosi med državama so se začeli stopnjevati predvsem od poskusa atentata z zastrupitvijo dvojnega agenta britanske obveščevalne službe Sergeja Skripala leta 2018.