Reveži v digitalnem peklu

Reveži v digitalnem peklu

Aktualno-politična novica
17. 10. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Medtem ko je bil zahodni svet prezaposlen z zgražanjem nad kitajskim sistemom družbenega nadzora, so iz omare že začeli padati tudi digitalni okostnjaki bojda še vedno demokratičnih držav. Na spletu je namreč že dostopno poročilo Phillipa Alstona, posebnega poročevalca ZN za skrajno revščino in človekove pravice. Alston je s pomočjo organizacij iz 34-ih držav raziskal, kako digitalizacija vladnih storitev vpliva na življenje in pravice prejemnikov socialnih transferjev. Po lastnih besedah je našel distopijo digitaliziranih socialnih storitev, kjer ni ne duha ne sluha o spoštovanju osnovnih človekovih pravic.

V Indiji je denimo že od leta 2009 v uporabi biometrični sistem Aadhaar, ki naj bi preprečil goljufanje pri socialnih transferjih. Upravičenec do pomoči v živilih lahko svoj delež pridobi samo, če se uspešno prijavi v sistem s svojim prstnim odtisom. Visokotehnološka rešitev pa je v revnih predelih podeželske Indije s slabim mobilnim signalom hitro pokleknila. Sledile so smrti zaradi lakote, ki so jih lokalne oblasti sicer neuspešno poskušale pripisati boleznim. Kljub temu je indijsko vrhovno sodišče lani dovolilo nadaljnjo uporabo sistema Aadhaar. Gre namreč za največjo zbirko biometričnih podatkov na svetu, ki že presega milijardo uporabnikov.

Podobne zbirateljske težnje ima Kenija, ki je še letos dostop do socialnih transferjev pogojevala s pridobitvijo biometrične osebne izkaznice. Poleg slike roženice in prstnih odtisov je državljanom pobrala tudi vzorce glasu in DNK. Preden je kenijsko vrhovno sodišče odločilo, da mora zbiranje biometričnih podatkov potekati na prostovoljni bazi, sta v državni zbirki že pristali dve tretjini prebivalstva.

Alston opozarja, da se upravičenci do socialnih transferjev nemalokrat znajdejo v položaju razčlovečenja. Države, kot so Velika Britanija, Kanada in Avstralija, so namreč uvedle spletne portale, kamor mora upravičenec redno poročati o svojih prihodkih, obenem pa se ti vnosi avtomatično preverjajo z bazami davčnih uradov. Kakršnemu koli neskladju med bazami lahko sledi takojšnja ukinitev transferjev ali celo davčni dolg, pa čeprav gre zgolj za počasno vnašanje podatkov s strani davkarjev. Odsotnost stika z uradnikom v človeški obliki pa lahko povsem onemogoči dostop do socialnih transferjev tistim, ki se na spletu ne znajdejo, takih je samo v Veliki Britaniji okoli 22 odstotkov. Velikokrat gre za starejše in osebe s posebnimi potrebami.

A najtemačnejši je najbrž primer iz Nizozemske. Okrožno sodišče v Haagu trenutno presoja o zakonitosti uporabe sistema za oceno rizičnosti posameznikov SyRI. Sistem naj bi s pomočjo tajnih algoritmov prepoznal goljufe, ki se okoriščajo s socialnimi transferji. Ti algoritmi podatke za profile črpajo iz vseh baz podatkov vladnih in javnih služb, čeprav tako povezovanje ni bilo nikoli predvideno. Nizozemska vlada je sistem uzakonila leta 2014, Alston pa ugotavlja, da ga uporablja predvsem za množično presojanje prejemnikov socialnih transferjev v revnih urbanih soseskah. Algoritmi javno niso poznani, zato osumljenci tudi nimajo nobenega pravnega varstva pred morebitno krivo obtožbo.

Generalna skupščina Združenih narodov bo Alstonovo poročilo lahko prežvečila na petkovem zasedanju.

8:05

V Barceloni se stopnjujejo protesti proti zaporni kazni za devet katalonskih voditeljev, ki so organizirali referendum za neodvisnost Katalonije leta 2017. Na prošnjo španskega premierja Pedra Sáncheza  je predsednik katalonske regionalne vlade Quim Torra več deset tisoč protestnikov pozval, naj se vzdržijo nasilja. Protestniki so namreč ponoči v mestu postavili barikade, policija pa je proti njim uporabila solzivec. Proti Barceloni pa so se medtem že odpravili tudi protestniki iz večih katalonskih mest, ki naj bi deželno prestolnico predvidoma dosegli v petek.

V Varšavi so potekali protesti proti predlogu zakona, ki bi prepovedal spolno vzgojo v šolah in jo enostavno kar izenačil s pedofilijo. Vladni predlog, ki uživa podporo tudi v nedeljo nekoliko okrepljeni vladajoči stranki Zakon in pravičnost, je že prestal drugo branje v spodnjem domu poljskega parlamenta. Učiteljem prepoveduje vsako domnevno spodbujanje mladoletnikov k spolnosti, za kršitelje pa je predvidena zaporna kazen do pet let. Večji protesti so napovedani za petek, ko bo predlog zakona obravnaval senat. 

Nemško ministrstvo za okolje je zaradi načrtov naftne korporacije Shell, da v Severnem morju zgolj delno odstrani svoje naftne ploščadi, sklicalo srečanje držav podpisnic Konvencije OSPAR. Britansko-nizozemski Shell namerava z blagoslovom britanske vlade v Severnem morju pustiti stebre opuščenih naftnih ploščadi, ki pa kljub temu še vedno vsebujejo do dvanajst tisoč ton nafte. Konvencija OSPAR od leta 1992 zagotavlja zaščito ekosistema severovzhodnega Atlantika. Sporne naftne ploščadi za črpanje iz nahajališča Brent se nahajajo med Škotsko in Norveško.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness