Tonemo

Tonemo

Aktualno-politična novica
15. 11. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10:05

O škodljivih učinkih visoke vode
 / 13. 11. 2019
Pozdravljeni v novem petkovem BritOFFu, ki ga posvečamo okolju. Če živite kje na slovenski obali, vam svetujemo previdnost, če si boste današnje jutro vzeli za sprehod ob morju, saj bo danes ob plimovanju spet poplavljalo v povečanem obsegu. Če ste ta teden poslušali oddaje aktualnopolitične redakcije, vam verjetno ni ušlo, da je severni Jadran v zadnjih dneh zajelo visoko plimovanje, ki je prineslo najvišji vodostaj v več kot 50 letih. V sosednji Italiji so zaradi hudih poplav v Benetkah razglasili izredno stanje. Tokratne »skoraj« rekordne gladine so sicer predvsem posledica okrepljenega južnega vetra, polne lune in bližine ciklona, a je beneški župan Luigi Brugnaro krivca našel predvsem v podnebnih spremembah. Zaradi njih se je sicer od 60-ih let prejšnjega stoletja pri nas morska gladina dvignila za okoli 10 centimetrov. Kakšna pa so predvidevanja glede dviga gladine in kakšne bodo posledice?

Četudi tokratne naravne nesreče res ne moremo pripisati zgolj splošnim podnebnim spremembam, pa naj bi tudi omenjenih 10 centimetrov višja gladina pomenila, da je frekvenca takih pojavov čedalje večja. Na to je na posvetu o podnebnih spremembah v državnem zboru opozarjala Lučka Kajfež Bogataj. Ocene o tem, koliko se bo morska gladina v naslednjih desetletjih dvigala, so raznolike, a obstaja konsenz o tem, da je dvig gladine bistveno hitrejši kot v prejšnjih stoletjih in je odvisen od človeške dejavnosti ter izpustov ogljikovega dioksida, ki posledično prinašajo taljenje ledenikov in višanje globalne temperature morske vode. Skupina Združenih narodov za podnebne spremembe tako podaja oceno, da se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za 1,1 metra. Glede na emisije toplogrednih plinov pa bi ta številka bila lahko bodisi nižja bodisi tudi višja od dveh metrov. 

Na podnebnem posvetu v državnem zboru
 / 14. 11. 2019
Pri tem bi seveda prišlo do razlik v naraščanju gladine po svetu, posebej ogrožena naj bi bila mesta na ameriški vzhodni obali, pa obalna mesta v Indiji, jugovzhodni Aziji in na vzhodu Kitajske. Združenje mest C40, ki se med drugim ukvarja z iskanjem načinov spopadanja s posledicami podnebnih sprememb, ocenjuje, da bi do leta 2050 bilo lahko ogroženih do 570 večjih mest, v katerih živi do 800 milijonov ljudi. Kot poseben primer omenjajo indonezijsko prestolnico Džakarto, ki je bila v prejšnjih desetletjih že večkrat poplavljena in kjer več kot polovica prebivalcev živi na območjih, ki so izredno ranljiva za poplave. Džakarta obenem doživlja hitro pogrezanje tal.

Nekaj deset centimetrov višja morska gladina se sicer morda ne sliši prav življenjsko nevarna, a za sabo prinese bolj obsežne posledice. Najprej v obliki vse pogostejših poplav, pa tudi vse večje erozije, ki bi lahko pomenila, da bodo nekatera obalna območja postala trajno poplavljena. 

Spopadanje z dvigom morske gladine lahko s strani državnih akterjev poteka na več ravneh, predvsem se mesta lahko poslužujejo prilagajanja spremembam s poskusom minimiziranja škode, denimo s predpisi glede novogradenj na ogroženih območjih ali z dodatno infrastrukturo. V že omenjeni indonezijski prestolnici na primer gradijo veliki morski zid, ki pa tudi ni brez kritikov, tako zaradi stroškov kot pomislekov, ali bo res dosegel svoj namen - saj ne naslavlja glavne težave, to je pogrezanja zemlje.

Takih rešitev se seveda manjše in revnejše države ne morejo poslužiti. Najboljša rešitev bi bila torej tista druga - da se z ukrepi doseže zmanjšanje rasti globalne temperature, ki bi posledično upočasnilo rast morske gladine. A kot so ugotovili v raziskavi Narodne akademije znanosti v ZDA, tudi če bi vse države uspele z ukrepi omejiti rast globalne temperature, kakor je predvidel pariški podnebni sporazum - pa lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da se to ne bo zgodilo - to ne bi preprečilo nadaljnje rasti morske gladine. Samo v obdobju prvih petnajst let po podpisu sporazuma bi države proizvedle dovolj emisij, da bi v naslednjih stoletjih morska gladina narasla za vsaj 20 centimetrov.

08:05

Nemški parlament je sprejel zakon, ki predpisuje obvezno cepljenje od marca prihodnje leto. Zakon velja za otroke, za zaposlene v zdravstvenih ustanovah, šolah in vrtcih ter ljudi, ki delajo ali bivajo v centrih za migrante. Starše, ki svojih otrok ne bodo cepili, lahko doleti kazen v višini 2500 evrov, otrokom pa se bo prepovedalo obiskovanje šol ali vrtcev. Po svetu je tudi zaradi skepse do cepiv v zadnjih letih prišlo do vse večje pojavnosti ošpic. V Nemčiji je bilo letos zabeleženih okoli 500 takšnih primerov.

Le nekaj ur po tem, ko sta skupina Islamski džihad v Gazi in Izrael sprejela premirje, so izraelske sile na družabnih omrežjih oznanile, da so ponovno začele obstreljevati tarče Islamskega džihada v Gazi, potem ko naj bi slednji prekršil dogovor. V dveh dneh pred začetkom premirja so v obstreljevanju, ki je sledilo uboju poveljnika Islamskega džihada Bahe Abuja al Ate, izraelske sile ubile 34 Palestincev, med njimi okoli polovico civilistov. Na izraelski strani žrtev ni bilo.

Slaba regulacija Boeinga
 / 4. 4. 2019
Ameriški proizvajalec letal Boeing je po štirih letih opustil poskus avtomatizirane izdelave večjih delov trupa letal serije 777. Sistem, ki so ga poimenovali kot FAUB, se je izkazal za težko nastavljivega, roboti pa so delo pogosto puščali nedokončano ali polno napak, kar je pomenilo, da so ga morali popravljati in dokončati ročno. Kot so sporočili v Boeingu, bodo robote nadomestili zanesljivejši človeški mehaniki z bolj tradicionalno metodo dela. Opustitev avtomatizacije pa ne bo pomenila tudi povečanja človeške delovne sile, saj bo pri izdelavi letal 777 še vedno sodelovalo enako število zaposlenih.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.