V Mehiki nič več poceni bencina

Dobrodošli v prvo letošnjo Južno hemisfero, v tokratni ediciji bomo naslednje pol ure pozornost posvetili aktualnemu dogajanju v Mehiki. S prvim januarjem je namreč zaradi ukinitve subvencij in deregulacije cena bencina v Mehiki narasla za približno 20 odstotkov, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi. Na demonstracijah, ki so jih v nekaterih primerih spremljala ropanja trgovin, je policija aretirala 1500 ljudi, mobilizacija ljudstva pa v nekaterih krajih po državi še vedno traja. Več pojasni Laura Carlsen z washingtonskega Centra za mednarodno politiko.

Izjava.

Dvig cen naftnih derivatov je bil za množične proteste zgolj povod. Povišanje cen goriva je sicer vplivalo na ostale dejavnosti, kot na primer kmetijstvo, vendar pa je dostopnost dobrin najrevnejšim slojem med drugim otežena zaradi stopnje inflacije.

Izjava.

Zvišanje cen goriva sicer ni novost, ta se je namreč postopno zviševala že v preteklosti. Več pojasni Andrew Smolski z Univerze v Severni Karolini.

Izjava.

Novoletno zvišanje cen goriv je mogoče razumeti kot posredni rezultat uveljavljanja energetske reforme, ki jo je z ustavnimi spremembami začela aktualna vlada leta 2013. Glavna točka aktualnega procesa liberalizacije mehiškega energetskega sektorja je bila odprava izključne pravice državnega podjetja Pemex do raziskovanja in črpanja nafte v državi. Velja omeniti, da davčni prispevki tega podjetja predstavljajo približno tretjino vseh državnih prihodkov iz davščin, kar pa posledično močno hromi tekoče delovanje podjetja. Energetska reforma je s prodajo koncesij za raziskovanje in črpanje za podjetje predvidevala kratkoročni zaslužek, vendar pa načrtovani zneski niso bili doseženi zaradi neugodnih razmer na energetskem trgu.

Izjava.

S tem zaključujemo prvi del današnje Južne hemisfere, v drugem delu pa bomo aktualno energetsko reformo umestili v privatizacijske procese mehiškega gospodarstva, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sledi glasbeni predah.

Še vedno poslušate oddajo Južna hemisfera, v kateri posvečamo termin aktualnemu dogajanju v Mehiki, natančneje zadnjim protestom zaradi 20-odstotnega dviga cen bencina in liberalizacije mehiškega energetskega sektorja.

Krovno mehiško državno podjetje, zadolženo za upravljanje z naftnimi črpališči, Pemex oziroma v polnem imenu Petróleos Mexicanos je bilo ustanovljeno leta 1938, ko je takratni oblasti uspelo nacionalizirati večinoma ameriška in britanska podjetja. S takšnim ukrepom je Mehiki uspelo spraviti celotno črpanje nafte v državi pod eno streho. Pemex je deloval uspešno do te mere, da je v sedemdesetih predstavljal levji delež državnih prihodkov, posledično pa mehiški državni aparat ni razvil učinkovitega sistema splošnega plačevanja davkov. Njegov razvoj pojasni James Cypher z Avtonomne univerze Zacatecas.

Izjava.

Previsoki prispevki, ki jih je plačeval Pemex, so to podjetje izčrpali do te mere, da ne vlaga več v infrastrukturo in ne odpira novih črpališč.

Izjava.

Proces privatizacije je v Mehiki nastopil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila država zaradi previsokega zunanjega dolga, poka naftnega balona in visoke inflacije prisiljena zaprositi za posojila Mednarodnega denarnega sklada. Pogoj za pridobitev posojil je bilo klasično zniževanje javne porabe, vsesplošna razprodaja pa je sledila pod oblastjo predsednika Carlosa Salinasa de Gortarija, ko je bilo med letoma 1988 in 1994 razprodanih 85 odstotkov državnih podjetij. Rezultat tega obdobja je bila tudi privatizacija glavnega telekomunikacijskega podjetja Telmex in vznik 7. najbogatejšega človeka na svetu Carlosa Slima. Rezultate privatizacijskih politik pojasni Smolski.

Izjava.

Energetska reforma v določeni meri nadaljuje politiko postopnega odpiranja gospodarskih sektorjev zunanjim investitorjem. Vlada sicer zagotavlja, da Pemex ostaja v državni lasti, prav tako pa ima zagotovljen delež odkritih nahajališč, do katerih ima ekskluziven dostop. Kljub temu pa je jasno, da Pemex izgublja svojo nekdanjo vlogo v Mehiki.

Izjava.

Zadnji dvig cen goriva, ki je bil vsaj delno posledica energetske reforme, je večinoma vplival na lastnike avtomobilov in industrijo. Nadaljnje dvigovanje cen pa bi sprožilo pospešeno rast inflacije. Za današnjo Južno hemisfero zaključuje Cypher.

Izjava.