Volk iz Malezije

Volk iz Malezije

Aktualno-politična novica
7. 12. 2016 - 12.00

V današnji Južni hemisferi bomo govorili o Maleziji, ki jo pretresa ena največjih korupcijskih afer vseh časov. V središču škandala je malezijski državni investicijski sklad imenovan Malezijska razvojna družba ena, bolje znan pod kratico 1MDB. Končna ocena škode, ki je bila povzročena državnemu skladu, je še vedno nejasna. Tožba, ki jo je v okviru svojega boja proti pranju denarja vložilo Ameriško pravosodno ministrstvo, navaja, da je spornih 3,5 milijarde dolarjev. Preiskava švicarskih oblasti se ukvarja z nekaj več kot dvema milijardama dolarjev spornih bančnih transakcij. Situacijo povzema novinar švicarskega časopisa Le Temps Dejan Nikolić:

Izjava

Sklad 1MDB je bil ustanovljen leta 2009, kmalu po tem pa se je na premierski stolček zavihtel Najib Razak. Glavni promotor ideje za sklad je bil Jho Low, takrat še ne tridesetletni malezijski finančnik in bon vivant. Pomankanje izkušenj je Low nadomestil s poznanstvi. Med šolanjem na elitni srednji šoli Harrow in na univerzah v Združenih državah Amerike je spletel vezi z nekaterimi princi iz bogatih zalivskih monarhij in sinovi drugih politično vplivnih ljudi v Evropi in Aziji. Med njimi je bil tudi sin Najiba Razaka, Riza Aziz, ki naj bi Lowa povezal z Najibom. Low je leto prej idejo o skladu, ki bi pripeljal denar iz z nafto bogatih bližnjevzhodnih držav, že začel udejanjati v eni izmed malezijskih zveznih držav, a naj bi tamkajšnje oblasti kmalu začele izgubljati interes.

Poslovni obeti so se za Jhova Lowa obrnili na bolje, ko je mesto predsednika malezijske vlade aprila leta 2009 zasedel Najib Razak. Najib je postal šesti malezijski premier in se je na položaj zavihtel kot že tretji iz svoje družine. Položaj sta namreč v preteklosti že zasedala njegov oče in stric. Avgusta leta 2009 se je Najib, ki ga je v vlogi finančnega svetovalca spremljal Low, na jahti pred obalo Monaka srečal z ustanoviteljem malo znanega podjetja PetroSaudi, Tarekom Obdaidom in glavnim investitorjem v PetroSaudi, princem Turkijem bin Abdulahom. Slednji je sedmi sin lani preminulega saudskega kralja Abdulaha.

Približno v istem času je malezijska vlada ustanovila razvojni sklad, ki naj bi investiral v infrastrukturne projekte države. Pravno je bil novonastali 1MDB naslednik sklada, ki ga je v zvezni državi Terengganu pomagal zagnati Jho Low. Ta v novem skladu nikoli ni dobil uradnega položaja, je pa za sklad med drugim organiziral izdajo obveznic, ki jih je v New Yorku prodala banka Goldman Sachs. Vloga Najiba Razaka je bila po drugi strani precej bolj direktna. Poleg premierskega namreč takrat zaseda tudi položaj finančnega ministra, hkrati pa je predsednik nadzornega sveta sklada. V tej vlogi se je udeleževal tudi sej nadzornega sveta.   

Kmalu po sestanku na jahti v vodah blizu Monaka je veliko širitev doživelo tudi v Londonu bazirano podjetje PetroSaudi Tareka Obdaida, ki je bilo pred letom 2009 le malo več kot poštni naslov. Odbiad je za PetroSaudi potreboval novo upravo, za kar se je obrnil na svojega kolega, švicarskega bančnika Xavierja Justa. Justo položaja ni želel, a ga je na koncu prepričala obljuba o več milijonskih bonusih in plačanem stanovanju v središču Londona.

Posel med PetroSaudijem in 1MDB je bil približno 2,5 milijard dolarjev vreden projekt poslovnega središča v Maleziji. Pogodbe so bile podpisane med uradnim obiskom Najiba Razaka v Saudski Arabiji jeseni 2009. Kot ugotavlja obtožba, ki jo je vložilo ameriško tožilstvo, je bil ta posel zgolj krinka za preusmeritve denarja sklada v zasebne račune. Med to obtožnico se namreč nahajajo dokumenti, ki pričajo, da je 300 milijonov dolarjev 1MDB nakazal PetroSaudiji, preostalih 700 milijonov od milijarde dolarjev vrednega deleža v nikoli realiziranem projektu pa je bilo nakazano račun slamnatega podjetja Golden Star na Sejšelih, s katerim je upravljal Jho Low. Iz podjetja Golden Star je bil del denarja nato nakazan osebam, povezanim s podjetjem PetroSaudi, od tega 83 milijonov dolarjev Tareku Odbaidu. Glavnino denarja pa je Low zapravil za investicije in nakupe nepremičnin v Ameriki. Najbolj slavna je bila investicija v film Martina Scorseseja Volk iz Wall Streeta, ki ga je produciral Reza Azziz, sin Najiba Razaka, ki je med tem začel kariero kot hollywoodski producent.

Od tu naprej je sled denarja bolj nejasna. 1MDB je svoj vložek v poslu s PetroSaudijem povečal za nadaljnjih 800 milijonov dolarjev, od katerih je slaba polovica ponovno pristala na računih Golden Stara. 1MDB se je hkrati začel močno zadolževati. S pomočjo banke Goldman Sachs so z izdajo obveznic v New Yorku zbrali nekaj več kot dve milijardi dolarjev, pri čemer je provizija Goldmana znašala več kot pol milijarde. Povzema Dejan Nikolič:

Izjava

V zadnjo fazo transakcije spada tudi nakazilo 681 milijonov dolarjev, ki so se preko švicarske banke Falcon znašli na računu, ki je bil pri neki singapurski banki odprt na ime Najiba Razaka. Denar je izviral iz PetroSaudija. Kmalu po razkritju je Razak 660 milijonov dolarjev vrnil PetroSaudiju z obrazložitvijo, da je šlo za darilo člana saudske kraljeve družine in da ga je vrnil, ker denarja ni porabil. Pri teh trditvah ga je kasneje podprlo celo Saudsko zunanje ministrstvo, ki je potrdilo, da je denar prišel od saudskega državljana, vendar naj bi šlo za neimenovano investicijo, ne pa darilo.

Poslovanje 1MDB je v Maleziji okoli leta 2013 začelo vleči pozornost. A razkritje, kaj se v skladu dogaja, je prišlo šele leta 2015. Končni vir informacij je bil Xavier Justo, ki je leta 2013 iz nezadovoljstva zaradi neizplačanih bonusov zapustil PetroSaudi. Njegovo vlogo pojasnjuje Dejan Nikolić:

Izjava

Dokumente, ki jih je iz PetroSaudija odnesel Justo, je v začetku leta 2015 v roke dobila neodvisna novinarka Clare Rewcastle Brown, ki je nato opravila večino raziskovalnega dela, ki so razkrila korupcijo v 1MDB. Brown je bila rojena v Maleziji, kjer je bil njen oče policijski načelnik v britanski kolonialni upravi. Ureja blog Sarawak report, na katerem je konec februarja razkrila korupcijo v državnem skladu.

Razkritja so v Maleziji povzročila politični vihar. Prvi članki Rewcastle Brown niso vpletali Najiba osebno. Pol leta po prvih razkritjih pa je na dan prišlo skoraj 700 milijonov dolarjev na premierovem osebnem računu. Naslednji dan je policija v prostorih 1MDB opravila preiskavo. Najib je v domači politični areni začel izgubljati zaveznike, med njimi člane svojega kabineta. A dan pred tem, ko bi morala biti vložena obtožnica, je Razak konsolidiral svojo politično oblast. Odstavljeni so bili vrhovni tožilec in več neposlušnih ministrov, preiskava pa je bila ustavljena. Nekaj dni kasneje je izbruhnil še požar v prostorih policije, kjer so bili shranjeni dokumenti o kriminalu belih ovratnikov. Trenutno politično situacijo v državi opisuje Maria Chin Abdullah, vodja skupine opozicijskih gibanj BERSIH:

Izjava

BERSIH je avgusta leta 2015 organiziral množične proteste, na katerih so zahtevali odstop Najiba in reformo volilnega sistema. Nove proteste so organizirali pred slabim mesecem, po tem ko je vlada sprejela novo zakonodajo, ki močno omejuje svobodo govora. Na protestih je sodelovalo več kot 100 tisoč ljudi. Maria Chin Abdullah, ki bi morala voditi protest, je bila dan pred tem aretirana. Iz pripora je bila izpuščena šele pred dobrim tednom. Svojo aretacijo opisuje Chin Abdullah:

Izjava

Najib je v zadnjih mesecih z vedno bolj avtoritarnim načinom vladanja utrdil svoj položaj. Eden izmed ukrepov, s katerim si poskuša zagotoviti politično preživetje, je tudi spreminjanje meja volilnih okrožij, ki bi mu prinesla dodatne sedeže v parlamentu. Zakaj opozicija ni uspela izkoristiti položaja, razlaga Chin Abdullah:

Izjava

Preiskava poslovanja sklada 1MDB se je v Maleziji zaenkrat zaključila. Nadaljujejo pa se preiskave v drugih državah. Najpomembnejše potekajo v ZDA, Švici in v Singapurju. Ameriška obtožnica šele začenja svoje romanje po sodiščih. V Švici sta vloženi obtožnici proti dvema bankama. Manjša banka Falcon, preko katere je potekalo največ transakcij, pa je izgubila licenco. Uganka ostajajo posli v Savdski Arabiji, ki niso predmet nobene savdske preiskave. Nenazadnje ostaja nerešen tudi položaj Xavierja Justa, ki ostaja zaprt na Tajskem. Švica zahteva njegovo izročitev, do katere kljub podpisani pogodbi o izročanju zapornikov med Tajsko in Švico ni prišlo. K temu naj bi pripomogel tudi obisk Najiba Razaka v Bangkoku. Zdi se torej, da do končne razrešitve afere 1MDB ne bo prišlo vse do tedaj, dokler glavni akterji ostajajo na svojih političnih položajih.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness