Di su pare?

Di su pare?

Oddaja
23. 3. 2018 - 17.00

V torek se je državni zbor tudi uradno seznanil z odstopom predsednika vlade Mira Cerarja, ta pa je v tistem trenutku postal le upravljalec tekočih poslov. A zunanje okolnosti se ne zanimajo za obseg pooblastil vlade. Eden od najbolj perečih problemov je Nova ljubljanska banka. V zameno za državno pomoč tej banki leta 2013 Evropska komisija od Slovenije terja, da banko prodamo. Vlada banke do izteka pooblastil ni prodala, češ da ji ceno znižujejo nerešena vprašanja okrog hrvaških deviznih varčevalcev. Hrvaška sodišča so namreč v dveh postopkih Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb proti Novi ljubljanski banki slednji novembra lani prisodile plačilo 813 tisoč evrov. O ozadju sporov nekoliko več kasneje.

Slovenski politični vrh se je delno poenotil proti tako imenovanemu plenjenju državnega premoženja. V ponedeljek je Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ potrdila dopolnila Ustavnemu zakonu za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katerimi bi banko zavarovala proti hrvaškim upnikom. Zakon NLB nalaga, naj ne upošteva sodb hrvaških sodišč, saj da so ta v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega dopolnitev predvideva tudi možnost izterjave hrvaških družb v večinski državni lasti, ki delujejo na območju Slovenije v zameno za na hrvaškem zaplenjeno premoženje. Dan kasneje je vlada Slovenskemu državnemu holdingu naložila sklic skupščine Nove ljubljanske banke, na kateri naj bi ta sprejela sklepe o neupoštevanju hrvaških sodb oziroma zavarovanju državnega premoženja.

A vrnimo se najprej h koreninam tega vprašanja. Močno zadolžena Jugoslavija je tekom 80-ih let prejšnjega stoletja večino posojil mednarodnim upnikom odplačevala v tujih valutah - devizah. Poslovne banke so državljanom za devizne varčevalne račune ponujale visoke obresti, devize pa so potem prodale centralni banki. Pojasnjuje Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije in finančni minister v prvi Drnovškovi vladi. 

Izjava

Ob razpadu bivše domovine in posledičnem prenehanju centralne banke je prišlo do vprašanja povrnitve vrednosti vlog deviznim varčevalcem. Slovenija je z ustavnim zakonom sprejela tako imenovano teritorialno načelo, kar pomeni, da so vrednost povrnili tistim, ki so svoje račune odprli na področju Republike Slovenije, ne glede na banko. Varčevalci v podružnicah Ljubljanske banke so s strani hrvaške države dobili možnost, da svoje vloge prenesejo v eno od hrvaških bank - povečini Zagrebačko banko ali Privredno banko Zagreb - ali pa ostanejo v Ljubljanski banki. Tako govorimo o prenesenih in neprenesenih deviznih vlogah. Imetniki neprenesenih vlog so svoje poplačilo dočakali zaradi intervencije Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić. Več pove Gaspari.

Izjava

Situacijo na Hrvaškem pojasnjuje Željko Ivanković, urednik portala Ideja.hr in dolgoletni urednik magazina Banka. Hrvaške banke, ki so prevzele prenesene vloge, so bile namreč v slabem stanju, naposled pa jih je rešila državna intervencija v obliki obveznic. Hkrati je Republika Hrvaška te banke pooblastila, da v njihovem imenu od Slovenije izterjajo denar, porabljen za poplačilo deviznih upnikov.

Izjava

Pri tem velja opozoriti, da dopolnitev ustavnega zakona, ki je zdaj v obravnavi, ni prva sprememba. Za dotični primer deviznih računov je pomembna sprememba iz leta 1994, ki je ustanovila Novo ljubljansko banko. Gaspari zatrjuje, da je bila sprememba potrebna zaradi mednarodnih upnikov Jugoslavije, ki bi dolgove terjali od stare Ljubljanske banke, in ne zaradi deviznih varčevalcev.

Izjava

Ivanković predstavi svoj pogled na ustavni amandma iz leta 1994 in kaj je ta pomenil za Hrvaško.

Izjava

Državi naj bi sicer problem deviznih varčevalcev reševali v okviru pogovorov o nasledstvu. A pri pogajanjih se je venomer zapletlo. Hrvaška je namreč mnenja, da gre za vprašanje zasebnih upnikov in kot tako ni mednarodnopravna materija. Pojasni Davor Gjenero, hrvaški politični analitik.

Izjava

Hrvaško vrhovno sodišče je leta 2008 slovenskim ustavnim akrobacijam navzlic presodilo, da je Nova ljubljanska banka univerzalna pravna naslednica Ljubljanske banke, s tem pa tudi solidarno odgovorna za njene dolgove. Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka lahko tako po pooblastilu države svoj zahtevek naslovita na Novo ljubljansko banko.

Izjava

Spremembo sodne prakse so zaznale tudi slovenske oblasti. Rešitev preteče nevarnosti izvršb nad premoženjem NLB na Hrvaškem je bil tako imenovani Mokriški sporazum, ki sta ga leta 2013 podpisala premierja Janez Janša in Zoran Milanović. V njem je določeno, da se na Hrvaškem sodni postopki proti NLB ustavijo. Kot je pri sosedskih sporih v navadi, se je tudi to pot zapletlo. Problem je predvsem v razumevanju ustavitve kot bodisi začasne bodisi trajne. Pojasnjuje Andraž Zidar, visoki predstavnik Republike Slovenije za nasledstvo.

Izjava

Hrvaška stran v skladu s svojim zakonom o pravdnem postopku nedvomno zatrjuje, da besed “stay” pomeni, da se postopki...

Izjava

Po nekaterih izračunih naj bi hrvaški banki od Nove ljubljanske banke zahtevali okrog 172 milijonov evrov, kar naj bi skupaj z obrestmi naneslo približno 400 milijonov evrov. To bi bistveno oslabilo finančni položaj NLB in tudi ceno ob morebitni prodaji. V Državni zbor sta zato Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija vložili dopolnitev ustavnega zakona. Gaspari pojasni, da je prvi ukrep omenjene dopolnitve namenjen...

Izjava

Andraž Zidar pove, da je po njegovem strokovnem mnenju zakon v skladu z mednarodnim pravom.

Izjava

Drugi ukrep predvideva možnost, da vlada Finančni upravi s sklepom naloži izterjavo premoženja hrvaških družb v pretežni lasti hrvaške države v protivrednosti zarubljenega imetja Nove ljubljanske banke. Gaspari razmišlja tudi o drugih možnostih.

Izjava

Zidar je prepričan, da je tudi ta ukrep v skladu z mednarodnim pravom, četudi sta Privredna in Zagrebačka banka formalno v zasebni lasti - lastnika sta namreč Intesa Sao Paolo in Unicredit Bank -, rubili pa bi hrvaški državi.

Izjava

Rešitve, ki bi bila bilateralno zadovoljiva, sicer ni na vidiku. Hrvaška trdi, da vprašanje ni sukcesijske narave, Slovenija pa pri tem vztraja. Hrvaško pravosodje bo poskusilo z rubežem, Slovenija s protiukrepi. Komentira Ivanković.

Izjava

Dopolnitvi ustavnega zakona se bo v ponedeljek posvetila še Ustavna komisija Državnega zbora. Vlada uradnega mnenja še ni podala, se je pa okrog predloga poenotila skoraj vsa parlamentarna garnitura. Nekoliko nejasni so le v SMC-ju in Levici.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

para nema. sve pada dole. zaboravi na pare. samo zlato i srebro.

Kdor zna, zna. Vrhunska oddaja, hvala.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.