Gentrificirana Ljubljana
Predvideno dražbo hostla Celica na Metelkovi, ki ga je Mestna občina planirala izvesti včeraj, so v jutranjih urah prekinili protestniki iz Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto, ki so zabarikadirali vhodna vrata in preprečili udeležbo zainteresirani javnosti na dražbi. Ob istem času je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala obravnava v tožbi uporabnikov in uporabnic Tovarne Rog proti Mestni občini Ljubljana zaradi motenja posesti, ki bi se je morala kot priči udeležiti tudi župan Zoran Janković in direktor varnostnega podjetja Valina Viktor Valentinčič. Nihče izmed njiju se obravnave ni udeležil. Sodnica je razloge za njuno odsotnost, ki jih je predložila obramba, zavrnila kot neupravičljive in po zaslišanju vodje mestne redarske službe Romana Fortune obravnavo preložila na konec januarja.
Nejevoljne rogovke in rogovci izogibanje zaslišanju župana razumejo kot podaljševanje sodnega postopka. Če bi se postopek zavlekel dovolj, da bi se v vmesnem času za občino ugodno zaključila lastninska tožba MOL-a proti rogovcem, bi namreč ti ostali brez sodnega varstva. Rogovci in rogovke so se pridružili shodu protestnikov AKC Metelkova mesto pred Mestno hišo, ki so tam nasprotovali prodaji hostla Celica. Med protestniki je bil tudi vodja kulturnega programa v Celici Janko Rožič, ki je s svojimi sodelavci za napovedano dražbo prostorov hostla izvedel šele tik pred zdajci.
Namera protestnikov pred mestno občino po prekinitvi dražbe jih ni presenetila, saj so v zgodovini ustvarjanja in delovanja Hostla Celica tudi sami s svojimi telesi večkrat preprečili poskuse rušenja in prevzema objekta.
Rožič in njegovi kolegi že od samega začetka delovanja Hostla Celica poudarjajo, da so njegove vsebine in dejavnosti javnega značaja. Zato bi moralo mesto zagotoviti njegovo delovanje brez plačevanja najemnine, kot je v praksi v drugih kulturnih inštitucijah, ki jih vodijo neprofitne organizacije.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki je imela v lasti četrtino stavbe do leta 2011, za svoj delež ni zahtevala najemnine. Po tem, ko je tudi ta četrtina prešla v lastništvo Mestne občine Ljubljana, pa se je strošek najemnine sorazmerno dvignil.
Ključni problem po mnenju Rožiča tako ni prodaja, ampak prevzem vodenja Hostla Celica s strani MOL-a ali enega od njegovih zavodov, ki za dosedanje hotelirske dejavnosti niso usposobljeni. Pripravljenost na prevzem vodenja hostla so izrazili v s strani občine ustanovljenem javnem zavodu Mladi zmaji, ki si na območju Četrtne skupnosti Center že več let prizadeva vzpostaviti mladinski center.
Tudi direktor Zavoda ŠOU hostel Tomaž Juvan je podobnega mnenja glede zmožnosti javnega zavoda Mladi zmaji o prevzemu in nadaljnjem upravljanju hotelirske dejavnosti.
Dolgoročni najem prostorov je tako nujen kljub temu, da niti MOL niti ŠOU v preteklosti glede tega nista izrazila interesa in sta želela leta 2015 direktorja zavoda ŠOU hostel zaradi namere o porabi presežnih sredstev za nadaljnji razvoj, ki jih je Hostel Celica ustvaril s svojim delovanjem, tudi odstaviti. Janko Rožič in drugi kulturniki iz KUD Sestava so takrat to skupaj z mestnimi svetniki zaustavili.
Rožič tako izpostavlja, da je bil odkup manjšinskega dela stavbe s strani MOL tako nujno potreben za nadaljnje delovanje Hostla Celica v trenutni sestavi delavcev in kulturnikov, ki ustvarjajo kulturni program.
Sočasno s prekinjeno dražbo je na drugi strani Ljubljanice potekalo zaslišanje prič župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča, direktorja varnostne službe Valina Viktorja Valentinčiča in vodje ljubljanskih redarjev Romana Fortune. Pričali naj bi v procesu tožbe osmih uporabnikov Tovarne Rog proti MOL-u zaradi motenja posesti. Od treh prič se je zaslišanja udeležil le Fortuna, čigar pričanje je trajalo zgolj deset minut. V njem je zatrdil, da je bil seznanjen s pogovori med uporabniki Tovarne Rog in predstavniki Mestne občine leta 2010, ni pa nič vedel o kasnejših dogovarjanjih. Direktor Valine Valentinčič upravičenih razlogov za svojo odsotnost na sodišču ni podal, medtem ko se je župan Janković skliceval na službene obveznosti. Ob začetku sojenja je imel načrtovan sestanek z britansko veleposlanico, kasneje pa se je udeležil podelitev nagrad v okviru projekta “Zaupaj v lastno ustvarjalnost”.
Župan Janković v ustvarjalnost svojih odvetnikov vsekakor zaupa in jo spretno koristi. Datum včerajšnje obravnave je bil določen skoraj pred mesecem dni, zaradi njegove odsotnosti pa je sodnica kot nov datum zaslišanja določila 18. januar ob 13. uri. To naj bi bila zadnja obravnava v primeru tožbe osmih rogovcev proti Mestni občini Ljubljana zaradi motenja posesti, ko je ta iz noči 5. na 6. junij lansko leto skupaj z redarji in bagri vdrla na dvorišče Tovarne Rog, napadla tamkajšnje uporabnike in jih s silo želela odstraniti. Ker se je na sojenju razvedelo, da se Janković izogiba sodnim postopkom, se je skupina protestnikov preselila pred Mestni muzej na Trgu francoske revolucije. Tam je z intervencijo zmotila Jankovića, ki se je pričanju izognil s podelitvijo nagrad osnovnošolcem, udeleženih v omenjenem projektu “Zaupaj v lastno ustvarjalnost”. Janković je protestnike med drugim pozdravil z besedami, ki so spominjale na poskus prisilne izselitve 6. junija lani.
Nazaj na sodniško obravnavo. Včerajšnja seja sodišča je zadevala tožbo motenja posesti, ki jo je sprožilo osem uporabnikov prostorov Tovarne Rog proti mestni občini. Tožbi posameznikov pa je sledila zasebna lastninska tožba mestne občine proti devetim posameznikom, ki so se v tožbi motenja posesti izpostavili kot posestniki. Spomnimo, da je občina tiste, ki so se ji postavili po robu, napadla s tožbo, od vsakega posameznika pa zahteva 200.000 evrov. Uspeh tožbe o motenju posesti s strani rogovcev je bila odredba o zdržanju, ki je onemogočila nadaljnje gradbene dejavnosti MOL-a na območju Tovarne do razrešitve pravnih sporov. Več o ozadju včerajšnjega zaslišanja pojasni eden od rogovih tožnikov in MOL-ovih tožencev, Irfan Beširević.
Za uradnim razlogom, zakaj se župan Janković ni udeležil sojenja, se verjetno skriva povsem taktično dejstvo, da poskuša prej končati lastninsko tožbo, ki bi po možnosti izselila tožeče uporabnike in tako onemogočila podlago za tožbo motenja posesti.
Da je razlog za odsotnost Jankovića na zaslišanju povsem pragmatičen, meni tudi odvetnik rogovcev Zoran Korenčen. Vendar poudarja, da po njegovem mnenju upi mestne občine, da bi se z lastninsko sodbo rešila tožbe o motenju posesti, niso realni.
Lastninska tožba se je sicer v dveh primerih zaključila, po odločitvi okrajnega sodišča naj bi dva od uporabnikov izpraznila svoje prostore, pet jih je že imelo zaključno obravnavo, pri dveh pa je bila prva obravnava premaknjena za nedoločen čas.
Izselitev uporabnikov Tovarne Rog se bo tudi v primeru odločitve prvostopenjskega sodišča v prid Mestni občini Ljubljana lahko premaknila v prihodnost. Tožnikom namreč še vedno ostaja možnost pritožbe, vendar pa to zahteva dodatno višanje pravnih stroškov. Delovanje županske pisarne ni izjemen primer, temveč del procesa gentrifikacije. Ta uničuje samonikle prostore organizacije, ki so pogoj za obstoj radikalnih praks solidarnosti, kot sta primera migrantskih prostorov Ambasade Rog in Second Home ter avtonomne kulturne produkcije v kolektivih v Tovarni Rog in na Metelkovi. Več Miha Zadnikar.
Mestna občina z namero o prenovi Roga in prodajo Celice napada prostore, kjer kulturna produkcija ni reducirana na kratkočasno dejavnost v zabavo tistih, ki si jo lahko privoščijo. Upravljanje mesta s strani občine tako nikakor ne služi celotni javnosti, kot zatrjujejo na MOL-u, ampak zgolj njenemu premožnemu delu, ki si bo še lahko privoščil aktivnosti, ki mu jih bo servirala pisarna Zorana Jankovića. Naj zaključimo z božičnim pozdravom župana tega najlepšega mesta.
Kultivator sta pripravila Jošt in vajenec Vedomec.
Dodaj komentar
Komentiraj