Preden so se poslanci odpravili na počitnice, je slovensko politično sceno razburkala še zadnja sprememba v koaliciji. Odstopil je finančni minister Dušan Mramor. Kljub temu, da je v vlado vstopil kot strokovnjak in ne politik, je imel v vladi poleg premierja Mira Cerarja najmočnejši vpliv. V vladnem kabinetu bo za Mramorjem gotovo ostala precejšnja praznina. Kdo ga bo nadomestil, bo znano septembra. Danes pa se s sogovorniki iz politike in socialnimi partnerji pogovarjamo o tem, kako ocenjujejo delo odhajajočega ministra in kakšni izzivi čakajo njegovega naslednika.

Mramor je prvič finančno ministrstvo sicer vodil v času vlade Antona Ropa. Takrat je bil glavni ekonomski izziv zmanjšanje inflacije v pripravi na prevzem skupne evropske valute. Teh težav Mramor tokrat ni imel. Namesto inflacije je bila velik del njegovega mandata težava prenizka inflacija ali celo deflacija. A s tem si v evroobmočju glavo beli predvsem guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. Glavna misija ministra Mramorja je bila tokrat predvsem uravnoteženje javnih financ. V tem vidijo njegove glavne dosežke v stranki SMC, ki ga je tudi predlagala. Govori poslanec Bojan Krajnc:

Izjava

Da ni uspel doseči Evropi obljubljenega uravnoteženja državnega proračuna Dušanu Mramorju ni mogoče očitati. Ta usmeritev je bila zakoličena s sprejetjem fiskalnega pravila. Drugo vprašanje pa je to, na kakšen način je bilo to doseženo. Glede tega so imeli pomisleke tudi koalicijski partnerji. Govori Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo:

Izjava

Svoje pomisleke so imeli tudi sindikati. Svoje videnje predstavi generalni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj, ki je v Ekonomsko-socialnem svetu v pogajanjih z vlado zastopal sindikate javnega sektorja:

Izjava

Minister Mramor je imel dober sloves v mednarodnem finančnem svetu. Financial Times ga je letos imenoval za evropskega finančnega ministra leta. A zapomnili si ga bomo tudi po njegovih izjavah med lanskoletnim reševanjem grške krize. Tu je Mramor skupaj s kolegi iz vzhodnoevropskih držav zavzel Grčiji najbolj nenaklonjeno stališče. Takratni grški finančni minister Janis Varufakis je kasneje povedal, da je bil Mramor prvi, ki je na sestankih evropskih finančnih ministrov začel govoriti o možnosti izstopa Grčije iz evroobmočja. Takrat je veljalo, da je to prvič predlagal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, za kar je bil ostro kritiziran. Poslušnost Nemčiji je sicer v času ministra Mramorja postala še bolj izrazita kot do sedaj. Razlaga Branimir Štrukelj:

Izjava

S postopanjem finančnega ministra v času grške krize so bolj zadovoljni v največji vladni stranki. Govori poslanec Krajnc:

Izjava

Manj so bile izjave ministra Mramorja razumljive koalicijskim Socialnim demokratom. Pojasnjuje minister Židan:

Izjava



Največ nemira na političnem parketu je povzročilo vprašanje upravljanja z državnim premoženjem. To je bila vroča tema predvsem na začetku vladnega mandata. Dediščino Mramorja na tem področju ocenjuje Židan:

Izjava



Nekoliko bolj sporna je bila prodaja sveže dokapitalizirane državne banke NKBM finančnemu skladu Apollo. Ta ima sedež v Luksemburgu, najslavnejši evropski davčni oazi. O tej in drugih prodajah državnih podjetij nestrateškim investitorjem govori Dejan Židan:

Izjava



Zadnje večje poglavje ministrovanja so bile spremembe v davčni ureditvi. Začelo se je konec lanskega leta s tako imenovano mini davčno reformo. Potem ko z njo ni bil nihče zadovoljen, se je preoblikovala v prestrukturiranje davčnih bremen. Glede tega je bil prejšnji teden dosežen tudi kompromis v vladni koaliciji. Pojasnjuje Židan:

Izjava

Glavni očitek davčnim spremembam je predvsem to, da bo zmanjšanje davčnih bremen doseglo predvsem tiste z višjimi prihodki. Neto plače se bodo namreč zvišale samo tisim, ki dobijo več kot približno 1600 evrov na mesec, občutnejše razbremenitve pa bodo deležni šele tisti, ki prejemajo 2500 evrov in več. Razlaga predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek:

Izjava

Eden zadnjih aktov ministra Mramorja je bilo sprejetje fiskalnih načrtov do leta 2020. Nezaključena pa ostajajo pogajanja z javnim sektorjem o končanju ukrepov, ki jih je uvedel Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je bil sprejet še v Janševi vladi. Z opisom nezaključenih pogajanj današnji Kultivator zaključi Počivavšek:

Izjava

Posnetek celotnega intervjuja z Dejanom Židanom o odstopu ministra Mramorja in nekoliko širše:

Dejan Židan o odstopu Dušana Mramorja from RTV Študent on Vimeo.