Pripravljeni na 55?
Evropska komisija je pretekli teden predstavila zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov pod imenom Fit for 55 oziroma Pripravljeni na 55. Sveženj pomeni izvrševanje Evropskega zelenega dogovora o zmanjšanju izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990 in uresničevanju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Jedrni del predstavljenega zakonodajnega paketa je reforma in razširitev evropskega sistema trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida, ki je sicer v veljavi že od leta 2005. Z omenjenim sistemom je Evropska unija v začetku tisočletja omejila količine toplogrednih plinov, ki jih smejo proizvesti in izpustiti energetska podjetja ter letalske družbe. Sveženj pa sistem nadgrajuje z vključitvijo ladijskega prometa, cestnega prometa in stavb.
Tako bosta predvidoma delovali dve shemi trgovanja z ogljičnimi izpusti; že obstoječe trgovanje na področju energetike in letalstva ter nova shema trgovanja z dovolilnicami za izpuste proizvajalcev goriva za ogrevanje gospodinjstev in goriva v prometu. Posledično bodo s tem najbolj obremenjeni prebivalci držav Evropske unije, ki bodo morali plačevati količino izpustov, proizvedenih v gospodinjstvih in v cestnem prometu. Zaradi obremenitve posameznika je Evropska komisija naznanila tudi ustanovitev socialnega podnebnega sklada; ta naj bi bil protiutež tako imenovani energetski revščini, ki bi jo lahko povzročila nova shema trgovanja z izpusti. Sveženj je zaradi slednjega že naletel na nasprotovanja nekaterih držav članic, saj naj bi bil preveč obremenjujoč za gospodinjstva z najnižjimi dohodki. Poleg omenjenega so predvidene nove obdavčitve uvoza surovin iz sektorjev z največjimi ogljičnimi izpusti. Ključne zakonodajne ukrepe povzame Camille Defard iz pariškega Inštituta Jacquesa Delorsa.
Evropska komisija teži k oblikovanju novega sistema trgovanja z izpusti na področju cestnega prometa in ogrevanja stavb. Obenem bodo cene ogrevanja v skladu z evropsko podnebno politiko višje, prav tako pa je pričakovati postopno zvišanje cen goriva za potrebe cestnega prometa. Čeprav želi komisija vzpostaviti nov sistem, gre pravzaprav za aneks starega sistema, ki bo deloval samostojno, razloži neodvisni novinar Alessandro Vitelli.
Bruselj se je za nov sistem trgovanja odločil zaradi različnosti sektorjev, ključnih za prehod v ogljično nevtralno družbo. Evropska komisija je zato ubrala drugačen pristop k oblikovanju novega trga, ki se zgleduje po nemškem zgledu, kjer je z letošnjim letom začel veljati davek na pogonska goriva, kurilno olje in plin v višini 25 evrov na tono ogljika.
Ker naj bi vključitev transporta in stavb prizadela najranljivejše, so nestrinjanje s svežnjem izrazile že nekatere članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Cestni promet in energetska oskrba stavb skupaj predstavljata 50 odstotkov vseh ogljičnih izpustov in 30 odstotkov družinskega proračuna. Višjo ceno izpustov bo določal trg, pri tem ostaja končna cena vprašljiva, saj bo ta odvisna tudi od hitrosti prehajanja države članice v brezogljično družbo. Analiza Poljskega ekonomskega inštituta predvideva, da bo letna cena ogrevanja in goriva za povprečno gospodinjstvo Evropske unije višja za dobrih 400 evrov.
Višanje cen goriva je v nedavni preteklosti že sprožilo val protestov, leta 2018 je v Franciji denimo vzniknilo gibanje rumenih jopičev. Ravno zato je komisija k temu pristopila z vzpostavljanjem mehanizma za dodeljevanje finančne pomoči tistim, ki jih bodo višje cene goriva in ogrevanja najbolj prizadele. Socialni podnebni sklad bo prav tako zagotavljal sredstva, namenjena naložbam v prenovo stavb in spodbujanju uporabe električnih avtomobilov.
Reforme evropske energetske zakonodaje predvidevajo več možnosti črpanja iz sklada za inovacije in sklada za modernizacijo, katerih vsota se bo skoraj podvojila. Sklada pa bosta financirana s plačevanjem emisijskih kuponov. Namembnost skladov razloži Defard.
Sklada bosta koristila predvsem državam, katerih energetska oskrba je odvisna pretežno od neobnovljivih virov energije, kar bi lahko povzročilo negodovanje ostalih članic, zaradi česar bi bilo treba neenako razporejanje sredstev po mnenju Alessandra Vitellija nasloviti tudi na odločanjih o delovanju skladov.
Financiranje skladov bo, kot že omenjeno, urejeno s plačevanjem emisijskih kuponov, katerih cena bo skladno s prehodom v podnebno nevtralno družbo vedno višja, količina emisijskih kuponov pa se bo z leti manjšala, kar zagotavlja tem smotrnejše opuščanje neobnovljivih virov energije, povzame Vitelli.
Emisijski kuponi in njihovo draženje deluje kot prisilno sredstvo za zapiranje proizvodnih obratov energije iz neobnovljivih virov in spodbujanje akterjev v polju energetike k vlaganju v okoljsko vzdrženjše oblike proizvodnih obratov.
Eden od ključnih ukrepov, ki jih predpisuje sveženj, je vzpostavitev tako imenovanega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, po katerem bi morali tuji uvozniki plačevati dajatve na uvoz jekla, aluminija, cementa in gnojil.
Mehanizem bo zagotavljal, da evropskih podnebnih ambicij ne bodo ogrožala tuja podjetja, obenem pa bo uvoznike in države izven Evropske unije spodbujal k razogličenju.
V trgovanje z izpusti bo prvič vključen tudi ladijski prevoz, ki predstavlja poltretji odstotek vseh izpustov ogljikovega dioksida.
Pričakovati je, da bo sveženj ena bolj obravnavanih tem v Evropskem parlamentu v času slovenskega predsedovanja. Obravnava in negotovo usklajevanje bosta predvidoma trajala nekaj let, razloži Vitelli.
Bruselj se je odločil, da bo glavni vzvod evropskega energetskega prehoda vzpostavitev novega trga in tržnega mehanizma. Funkcionarji komisije so ob predstavitvi zakonskega svežnja zagotavljali, da so se za to odločili, ker je bil obstoječ sistem tako uspešen. Druge možnosti, na primer neposredne investicije držav v željene energetske sisteme, niso bile resno obravnavane. Evropska unija v svetovnem merilu zagotovo prednjači glede ambicioznosti načrtov za razogličenje in prehoda v podnebno nevtralno družbo, a bi kljub temu zaradi dolgotrajnosti uveljavljanja in obravnave zakonov imenu svežnja Fit for 55 morda morali dodati vprašaj.
Dodaj komentar
Komentiraj