Razkosane obljube
Festivalu volitev v sveti deželi se pridružuje tudi Palestina. Aprilske volitve v Izraelu so minile brez jasnega zmagovalca, zato so bili prisiljeni nove organizirati septembra. Izid tudi na teh ni bil kaj prida drugačen, zato bodo - verjetno marca - na sporedu še ene volitve. V samodeklarirani edini demokraciji na Bližnjem vzhodu se tako soočajo z vprašanjem, kaj se zgodi, ko nobena stranka ni sposobna sestaviti koalicije. Politična kopja, ki se lomijo na izraelskem političnem parketu, se odražajo na mnogih področjih: od ekonomije do korupcijskih praks, ki v zadnjem času vse bolj bremenijo vladavino Benjamina Netanjahuja. Ena od tem, kjer pa konsenz obstaja, je okupacija in izvajanje stalnega terorja nad Palestino.
Podobno kot Izraelova glavna zaveznica ZDA, stalne vojaške agresije niso in ne morejo biti postavljene pod vprašaj. Združene države Amerike so minuli teden tudi podprle nelegalno prakso Izraela, ki - v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom - gradi naselbine znotraj Palestine, skupaj s pripadajočo infrastrukturo, ki je na voljo za uporabo naseljencem. Okupacija, ki jo izvaja Izrael v Palestini, je sprejeta kot nekaj normalnega, celo nujnega za nadaljnji obstoj Izraela, ki je lani slavil 70 let obstoja.
Ta teden je tako v novem nizu raketnih napadov na Gazo umrlo 34 Palestincev. Tarča Izraela so bili vidnejši člani Islamskega džihada, žrtve so bile pač kolateralna škoda. V odgovor so rakete, usmerjene na ozemlje južnega Izraela, povzročile manjšo materialno škodo in poškodovale eno žensko, ki se je porezala na razstreščeno steklo.
Izraelske volitve tako neposredno determinirajo življenja Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu, po 13 letih pa bodo tudi Palestinci očitno sami prišli do glasu glede tega, kdo - in s kakšnim mandatom - bo upravljal njihova vse bolj skrčena ozemlja. Izvedba morebitnih volitev je zaenkrat le še mrtva zaveza na papirju - v spominu Palestincev je še svež spomin na nekaj tovrstnih dogovorov, ki sta jih sklenili sprti stranki v tem desetletju, ki pa se niso materializirali. A volitve glede teh dogovorov se nikoli niso zgodile.
Po tem, ko se je štirinajst palestinskih frakcij strinjalo o izvedbi parlamentarnih in predsedniških volitev, ki jih je predlagal dolgoletni predsednik Mahmud Abas, je tudi največji tekmec Fataha - Hamas - izrazil strinjanje. Predsednik je napovedal, da bo določil točen datum za izvedbo volitev po vrnitvi v prestolnico Ramala.
Odpira se tudi vprašanje, ali bodo ZDA in Izrael sploh podprle izvedbo volitev: prvič, Hamas lahko dobi precejšen delež glasov in drugič, ker imajo popoln nadzor nad tem, ali bodo lahko Palestinci v Jeruzalemu sploh volili. Neodvisni novinar Abed Samara iz Palestine izpostavlja dva izvora teh ovir - notranji in zunanji.
Zadnje parlamentarne volitve so v Palestini potekale leta 2006, dobil jih je Hamas, ki kljub dejstvu, da so volitve bile označene kot demokratične s strani EU-ja in ZDA, ni ustrezal poražencem. Zadnje predsedniške volitve so potekale leta 2005. Več pove novinar RTV-ja in bivši sodelavec Radia Študenta Boris Vasev.
Ponovne volitve so bile nepotrebne - ali celo nezaželene - na obeh straneh. Ozemlje je bilo razdeljeno: Hamas obvladuje Gazo, Fatah pa Zahodni breg. Vasev pove, kaj je tisto, kar je vrnilo volitve v politični diskurz Palestine.
Nove volitve so tako odgovor na bolj represivno politiko Izraela v odnosu do Palestincev, ki jim vlada Donalda Trumpa daje čedalje več vetra v hrbet. Na prejšnjih volitvah so ZDA “prislile” Izrael, da je dopustil volitve, vendar tokrat tega ni pričakovati.
V začetku je Fatah bil manj versko in bolj politično usmerjen, Hamas pa obratno. Sedaj vlogi izmenjujeta. Združevala ju je ideja o palestinski državi, zadnja leta pa se zdi, da predsednik Abas bolj pomaga Izraelu obvladovati upore proti okupaciji.
Samara meni, da je verjetnost za ponovne predsedniške volitve precej majhna. Pravi, da bo - tudi če pride do parlamentarnih volitev - organizacija predsedniške tekme večji zalogaj. Podobno kot Vasev, ki meni, da Abas sploh ni pričakoval, da bo Hamas privolil v volitve, je tudi Samara prepričan, da je Abas želel zgolj izpasti kot prisrčen demokrat - demokrat, ki mu je legitimnost mimogrede potekla že leta 2009.
Če pride do volitev, Hamas in Fatah ne bosta mogla dobiti večine brez neodvisnih kandidatov, ki bodo, kot predvideva Samara, imeli približno 30 do 40 odstotkov glasov.
Mnogi Palestinci ne zagovarjajo nobene od dveh najvidnejših možnosti, a vendar nihče drug ne bo imel dovolj politične moči, da bi dejansko stopil na oblast. V trenutnem širšem političnem vodstvu pa si, pravi Samara, nikakor ne želijo novega predsednika.
Za Palestince bodo morebitne volitve bolj ali manj simbolno stopanje skupaj ob večjih zunanjih pritiskih desne politike Izraela in njihovih najboljših prijateljev Združenih držav Amerike.
Leta 1977 je Generalna skupščina OZN-a Palestini “podarila” današnji datum, 29. november, kot mednarodni dan solidarnosti, a kaj, ko je ni solidarnosti, ki bi lahko preglasila ameriški veto v Varnostnem svetu.
Dodaj komentar
Komentiraj