Selam Solejmaniju
Kako bolje začeti novo leto kot z ognjemetom, si je bržkone mislil predsednik Združenih držav Amerike in v noči na petek ukazal napad v bližini bagdadskega letališča, tarča napada brezpilotnega letala pa je bil Kasem Solejmani, vodja elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds. Iz revolucionarne garde medtem poročajo o napadu helikopterjev ameriškega letalstva, ki naj bi bili krivi za Solejmanijevo smrt.
62-letni generalmajor iranske vojske je bil kot tak ključni mož za vsemi operacijami Irana zunaj njegovih meja. V napadu je poleg Solejmanija umrl tudi namestnik poveljnika ene od ključnih šiitskih milic v Iraku Abu Mahdi Al Muhandis.
Enote Al Kuds odgovarjajo neposredno ajatoli Aliju Hameneju. Njihovo vlogo v obrambnih strukturah Irana pojasni Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v islamski republiki.
Ajatola se je nemudoma odzval na Solejmanijevo smrt in za njegovega naslednika imenoval Esmaila Ganija, še enega od poveljnikov Al Kudsa, ter dejal, da se delovanje teh enot ne bo spreminjalo. Ali Hamenej je pričakovano obsodil napad, podobna sporočila pa so poslali tudi iz uradov iranskega predsednika Hasana Rohanija in zunanjega ministra Džavada Zarifa.
Donald Trump je prek Atlantika v višjo prestavo spravil lastno propagandno mašinerijo. Tvitu z ameriško zastavo v kriminalno slabi resoluciji je sledila obsodba Solejmanija, češ da je ta odgovoren za smrt več tisoč ameriških državljanov in da jih je načrtoval še enkrat toliko. Po Trumpovem mnenju je pokojni kriv smrti milijonov ljudi, nenazadnje tudi za uboji številnih protestnikov v Iranu samem. Solejmani bi, tako Trump, moral biti ubit že dolgo tega nazaj.
Kot pritiče globalnemu hegemonu, so Trumpa podprli številni ameriški mediji. Tiste bolj liberalne med njimi niti ne moti dejstvo, da je ameriško letalstvo lastnoročno izvedlo atentat na iranskega državljana v Iraku, pač pa jih motijo le morebitne posledice. Od dviga cen nafte do tretje svetovne vojne, če povzamemo nekatere najbolj pesimistične napovedi. Cena nafte je že skočila, tretje svetovne vojne pa še ni na vidiku. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je celo povsem nesarkastično izrazil željo ZDA po deeskalaciji in k temu dodal nizkoresolucijske posnetke Iračanov, ki se veselijo na ulicah ob vesti, da Solejmanija ni več.
Za nekatere zločinec, za druge heroj. Zdi se, da so ZDA ocenile, da je Solejmani s pretiranim poseganjem v iraško notranjo politiko prestopil rdečo črto Pentagona, ki že dlje izraža zaskrbljenost nad naraščajočim vplivom Irana v večinsko šiitskem Iraku. Šiitske milice, ki jih je odkrito in prikrito financiral Iran, so prišle ZDA še kako prav v boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku, po nevtralizaciji te grožnje pa so postale odveč. Del njih je bil integriran v iraške sile, del pa je še vedno deloval zunaj njih. Ena od tovrstnih milic je Hašd al Šabi, ki je bila tarča nedavnega ameriškega zračnega napada. Reakcija njenih podpornikov je bila nepričakovano močna in je celo prisilila ZDA k vpoklicu vojaških okrepitev v Irak, da zaščitijo svoje veleposlaništvo. Demonstranti so nato vendarle zapustili poslopje in okolico, v ZDA pa je bil vdor v ambasado interpretiran kot nič več kot dejanje iranske agresije.
Kasem Solejmani je bil aktiven vojak od islamske revolucije pred štiridesetimi leti, veljavo pa je pridobil v času iransko-iraške vojne, ko so bile tudi ustanovljene enote Al Kuds. Od takrat naprej je bil Solejmani domnevno zadolžen za operacije v regiji - od pomoči iraškim Kurdom v vojni z vlado Sadama Huseina, prek operacij v Libanonu in Palestini, do sirske državljanske vojne, kjer je iranska vojaška prisotnost odigrala eno bolj ključnih vlog pri boju vlade Bašarja al Asada za - kot vse kaže - končno zmago. Kot pojasni politični analitik Giuseppe Acconcia, je bil Solejmani pomemben faktor v sirski vojni.
Solejmani je bil, kot pravi Acconcia, pomemben faktor politične stabilnosti v celotni regiji, a je bil kot tak tudi v določeni meri osovražen, saj je poosebljal čezmejne interese Irana.
Toda v očeh ameriške vlade je bil Solejmani ključna oseba pri ohranjanju iranskih interesov. Odnosi med državama se slabšajo vse od nastopa Donalda Trumpa na čelo Bele hiše, še posebej pa od maja leta 2018, ko so ZDA enostransko odstopile od jedrskega sporazuma.
Omenjeni napad je tisto, kar bi mnogi politični poznavalci navedli kot povod za ameriški napad.
Kot rečeno, je eden od ciljev napada želja po zmanjšanju iranskega vpliva v Iraku. Še posebej po nedavnem napadu na največje ameriško veleposlaništvo na Bližnjem vzhodu, v Bagdadu.
Ob nedavnih množičnih protestih v Iraku, ki so bili v določeni meri tudi nastrojeni proti iranskemu vplivu na iraško državno politiko, je prav Solejmani bil aktiven pri varovanju enega od iranskih diplomatskih poslopij v Iraku.
Za Združene države Amerike in Saudovo Arabijo prepletenost iranskega in iraškega gospodarstva ni bila več vzdržna. ZDA je v bližnjevzhodni hladni vojni vedno stopila na stran sunitske Saudove Arabije kljub številnim dokazom, da je ravno ta za določenimi eskalacijami konfliktov in za širjenjem radikalnih različic islama ter oboroževanjem sil s tovrstno ideologijo. V imaginariju antiiranske histerije zaseda posebno mesto tako imenovani šiitski polmesec od Libanona, prek Sirije, Iraka, Irana in vse do Bahrajna. Ta pojem označuje sklenjen polkrog večinsko šiitskih držav, ki so kot take dovzetne za iranski vpliv in nasprotnice zahodnih interesov v regiji.
V Teheranu poteka nekaj protestov v podporo ubitemu generalu, a je njihov obseg težko oceniti.
Notranja politika v Iranu je tako razdeljena. Konservativci glasno obsojajo umor generala, nekateri reformisti pa še niso obupali nad novimi sporazumi z ZDA. Eksalacija gre predvsem na mlin konservativcem. Tako v Iranu, kot v ZDA in Izraelu, ki sta vstopila v novo volilno leto.
Ob tem je v Iranu razglašena tridnevna žalost v čast Solejmaniju. Iranski ajatola je Solejmanija imenoval za “mučenika” ter obljubil “hudo maščevanje zločincem”. Za občutek: glede na politično težo dejanja bi bil približno enakovreden odziv na to dejanje zračni napad na ameriškega podpredsednika Mika Pencea.
Dodaj komentar
Komentiraj