Ustavna komisija Državnega zbora je postopek za spremembo 148. člena ustave, s katero se bo v temeljni pravni dokument vneslo fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu začela 20. marca lani. Od takrat se je marsikaj spreminjalo, spremenilo pa nič in tako je danes Državni zbor z 78 glasovi ZA in zgolj 8 proti sprejel vnos fiskalnega pravila v Ustavo. Proti so bili le v stranki Socialni demokrati, ki pa niso nasprotovali sami ideji tako imenovanega zlatega pravila, pač pa le letnici 2015, datumu do katerega naj bi državni proračun uravnotežili. S to letnico se zelo dolgo in goreče ni strinjala niti premierka Alenka Bratušek, ki je še pred nekaj tedni opozarjala, da bi v tem primeru morala Slovenija sprejeti drastične ukrepe, ki bi ogrozili socialno državo in je raje predlagala leto 2017 kot realno alternativo.

Po obisku Bruslja pred nekaj dnevi je dilema izginila in premierka je danes v nagovoru pred poslanci ponovila staro mantro, da časa za politična preigravanja ni in se hkrati zavezala, da bo Slovenija ostala socialna in solidarna država. Uresničitev teh napovedi bo v prihodnjih letih odvisna predvsem od izvoljenih predstavnikov ljudstva, saj ljudje sami pretirano veliko besede ne bodo imeli. Državni zbor je v očitno zares delovnem dnevu namreč s plebiscitarno večino sprejel še eno spremembo Ustave in omejil pravico do referenduma. Referendum tako ni več mogoč o davkih in ostalih dajatvah, varnosti, obrambi, zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakonu o izvrševanju proračuna, bodo pa prepovedani tudi referendumi o odpravljanju neustavnih kršenj človekovih pravic.

 

O fiskalnem pravilu, njegovem vpisu v ustavo, vplivu zlatega pravila na demokracijo in še čem smo govorili z Markom Kržanom iz Iniciative za demokratični socializem, Anžetom Burgerjem iz Fakultete za družbene vede, Goranom Lukičem iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Luko Omladičem iz ljubljanske Filozofske fakultete.